Smučanje sta predstavila trener smučarske reprezentance invalidov Bojan Kavčič in Igor Malič - predstavnik ZŠIS, praktično uporabo monoski-ja pa podrobno državni reprezentant in paraolimpijec Gal Jakič, član DP ljubljanske pokrajine. Za bolj nazorno predstavitev so zavrteli tudi nekaj video posnetkov iz različnih tekmovanj in treningov.
Monoski je nekakšna, po meri narejena plastična školjka v katero se gibalno oviran smučar usede in naj bi se čimbolj anatomsko prilegala telesu. Ta školjka je pritrjena na kovinske vezi in vzmeti, le-te pa na smučko. K opremi sodita še dve krajši smučki pritrjeni na kratke bergle, ki služita za oporo ravnotežja in nadomeščata smučarski palici. Vezi in vzmeti omogočajo dve različni višini sedenja – nižjo za tekmovanje, višjo pa za vožnjo s sedežnico.
Smučanje z monoski-jem v Evropi sega v leto 1976, ko se je pojavilo na prvih zimskih paraolimpijskih igrah na Švedskem. Pri nas pa šele pred dobrimi šestimi leti, ko je s trenerjem smučarjev invalidov Bojanom Kavčičem ledino zaoral Žiga Breznik, (tudi član našega društva). No, po nekaj letih se mu je pridružil še Gal Jakič, trenutno pa je pri nas še kakšnih deset rekreativnih smučarjev.
Tekmovanja so povsem enaka kot pri neinvalidnih smučarjih, le da invalidni tekmovalec potrebuje svojega spremljevalca, ki mu pomaga pri presedanju v monoski in pri morebitnih bolj nerodnih padcih. Tudi proge so enako zahtevne in strme in zato so tudi hitrosti temu primerne, morebitni padci pa nevarni.
Rezultati so seveda odvisni od priprav, ki so zaradi različnih arhitekturnih ovir in dostopnosti do smučišč, veliko dražje in bolj zahtevne. Pri nas se v primerjavi s tujimi smučarji, ki imajo tudi do 120 dni snežnih priprav, tega ne morejo privoščiti. Tudi oprema sama je izredno draga. V primerjavi z neinvalidnimi smučarji tudi do petkrat dražja! In tu je prvi in poglavitni odgovor zakaj so te zimske opojnosti nedostopne širšemu krogu invalidnih tekmovalcev in rekreativnih smučarjev.
Zaradi boljših pogojev in dostopnosti naši tekmovalci trenirajo v sosednji Avstriji, kjer jih zelo lepo sprejmejo, oba naša reprezentanta (Breznik in Jakič) pa se že pripravljata na paraolimpijske igre, ki bodo leta 2010 v Vancouvru. Seveda morata za nastop zbrati določeno število točk na mednarodnih tekmah, ki potekajo izven naših meja. Tudi na zimskih paraolimpijskih tekmovalci nastopajo glede na višino poškodbe, po skupinah.
Zanimive predstavitve so se udeležili tudi predstavniki našega društva in Zveze paraplegikov Slovenije.
