TEDEN POVEZOVANJA, PRIJATELJSTVA IN NOVIH IZKUŠENJ - ZAKLJUČIL SE JE 23. MEDNARODNI PROSTOVOLJNI TABOR PARAPLEGIKOV IN TETRAPLEGIKOV

Posebno vrednost taboru že vrsto let dajejo tuji prostovoljci, ki prihajajo iz različnih koncev sveta. Letos so se društvu in njegovim članom pridružili prostovoljci, ki so se prijavili preko Zavoda Voluntariat – iz Palestine, Španije, Japonske ter dve prostovoljki iz Srbije. Njihova prisotnost je tudi letos v Semič prinesla mednarodni utrip, številne zanimive pogovore in predvsem priložnost za spoznavanje ljudi, ki prihajajo iz različnih okolij, kultur in življenjskih izkušenj.
Tabor je potekal od 25. do 30. avgusta 2026, udeleženci pa so dneve preživljali aktivno in v prijetnem vzdušju. Program je bil prepleten z druženjem, izleti, različnimi aktivnostmi in spoznavanjem okolice, pomemben del pa je bilo tudi neformalno druženje, pri katerem so se hitro spletle vezi med domačimi udeleženci in tujimi prostovoljci.
Za mnoge prostovoljce je bila izkušnja tudi priložnost, da bolje spoznajo vsakdan ljudi s poškodbo hrbtenjače, njihove potrebe, izzive in način življenja. Hkrati pa so člani društva skozi pogovore in druženje spoznavali njihove države, navade in kulture.
Pomembne so tudi teme, o katerih se premalo govori.
Zelo smo bili veseli tudi posebnega obiska dr. Ane Saksida, fiziatrinje iz URI Soča, ki se je udeležila našega tabora in za udeležence pripravila zanimivo in pomembno predavanje o težavah s spolnostjo pri poškodbah hrbtenjače.
Gre za temo, ki je za ljudi po poškodbi hrbtenjače zelo pomembna, vendar se o njej pogosto premalo govori. Prav zato je bilo predavanje dragocena priložnost, da so udeleženci na enem mestu dobili strokovne informacije, odgovore na vprašanja ter možnost odprtega pogovora o področju, ki pomembno vpliva na kakovost življenja, partnerske odnose in samopodobo.
Dr. Ani Saksida se iskreno zahvaljujemo za njen čas, pripravljenost na pogovor in strokoven pristop. Veseli smo, da je s svojim znanjem obogatila program našega mednarodnega tabora in prispevala k temu, da smo lahko spregovorili tudi o nekoliko bolj občutljivih, a zelo pomembnih življenjskih vprašanjih.
Tabor, ki ga omogočajo tudi partnerji in donatorji.
Izvedba tako obsežnega mednarodnega projekta ne bi bila mogoča brez podpore organizacij in podjetij, ki prepoznavajo pomen prostovoljstva, vključevanja in ustvarjanja enakih možnosti za ljudi z invalidnostjo.
Tabor sofinancira Zveza paraplegikov Slovenije, pomemben del podpore pa predstavljajo tudi večletni donatorji Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine: Unija d.d., STN d.o.o., CMC group d.o.o., Trinet d.o.o. in VIT logistika d.o.o. Njihova dolgoletna podpora pomembno prispeva k temu, da lahko društvo nadaljuje tradicijo mednarodnega prostovoljnega tabora in udeležencem omogoči kakovostno ter vključujočo izkušnjo.
Podpora donatorjev ni pomembna le z vidika same izvedbe tabora. Je tudi izraz zaupanja v delo društva in v vrednote, ki jih takšni projekti prinašajo – solidarnost, prostovoljstvo, medsebojno spoštovanje, vključevanje in povezovanje ljudi.
Ko prostovoljstvo postane prijateljstvo.
Posebnost tega tabora je, da prostovoljstvo ni razumljeno zgolj kot pomoč pri izvedbi posameznih aktivnosti. Je predvsem priložnost za medsebojno spoznavanje, razumevanje in povezovanje. Skozi skupne trenutke se namreč hitro pokaže, da imajo ljudje ne glede na to, od kod prihajajo in kakšne so njihove življenjske okoliščine, veliko skupnega.
Letošnji mednarodni tabor je tako ponovno dokazal, da lahko prostovoljstvo povezuje ljudi in briše meje med državami. Izkušnje, ki jih udeleženci odnesejo iz Semiške Bele krajine, niso le spomini na nekaj skupnih dni, temveč tudi nova poznanstva, prijateljstva in širši pogled na svet.
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine s svojim delovanjem že vrsto let spodbuja večjo vključenost ljudi z invalidnostjo v družbo, njihovo samostojnost in neodvisnost. Mednarodni prostovoljni tabor je eden od lepih primerov, kako se ta prizadevanja uresničujejo tudi skozi povezovanje z ljudmi iz drugih držav.
23. mednarodni prostovoljni tabor je zaključen, ostajajo pa spomini, nova prijateljstva in hvaležnost vsem, ki so s svojim časom, delom in podporo pripomogli k njegovi izvedbi. Ostaja tudi želja, da se prihodnje leto v Semiču ponovno srečajo ljudje z različnih koncev sveta – povezani s prostovoljstvom, prijateljstvom in skupnim prepričanjem, da je vključujoča družba prostor za vse.