Nino Batagelj živi s poškodbo vratnega dela hrbtenice. Voda je edini medij, kjer ne potrebuje invalidskega vozička. Zato tudi vsem ostalim gibalno oviranim osebam svetuje, naj se čim več gibajo v vodi. V njej namreč lahko izvajaš gibe, ki jih na suhem ne moreš.
V času potopa je Batagelja spremljal izkušeni inštruktor Branko Ravnak, ki v Plavalnem klubu Slovenske Konjice in s kolegi iz Mednarodne zveze IAHD Adriatic že 20 let premika meje pri potapljanju z gibalno oviranimi. Ekipa je ves čas spremljala Batagelja in Ravnaka z različnimi preiskavami, saj so bili podatki ključni cilj podviga. Z analizo bodo znanstveniki lahko povedali kakšne so omejitve oseb po poškodbi vratnega dela hrbtenjače.
Analize bodo v veliko pomoč za gibalno ovirane po vsem svetu. Pridobljene podatke bodo obdelali na Inštitutu za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete, pod vodstvom prof. dr. Žarka Finderleta. Kot pojasnjuje Ravnak, skupaj sodelujejo že več kot deset let, terenski del pa vodi zdravnica Urška Gajšek. Projekt je podprla tudi Zveza za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite.
Čeprav sta tako domača kot tudi strokovna javnost do potapljanja invalidov še vedno skeptični, pa Ravnak pravi, da je pomembno, da svet spozna, da se lahko osebe z visoko poškodbo hrbtenjače potapljajo skorajda v vseh okoljih. Naslednji cilj slovenske ekipe je potapljanje v tropskih vodah.
Vir: Delo
