S kombijem so se zapeljali v bohinjski kot, prav do Ukanca. S prijaznim osebjem kabinske žičnice so se dogovorili za najnujnejšo pomoč in se odpeljali na Vogel. To je zagotovo najbolj znan vrh (1535 m) spodnjih bohinjskih gora, ki nudi krasen pogled na gladino spodaj ležečega jezera, kakor tudi na številne vršace, vse do Triglava. Užitek in poslastica za vsakega navdušenega planinca. Ob povratku v dolino so se ustavili tudi pri izviru Savice, preizkusili pravi bohinjski sir, se podpisali v knjigo vtisov in na razglednice ter odšli.
Pot jih je vodila še v dolino Vrat, vse do Aljaževega doma. Dom stoji ob robu gozdne jase v zgornjem delu doline. Imenuje se po Jakobu Aljažu (1845-1927), triglavskem župniku z Dovjega, skladatelju in planinskem piscu, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva in v odporu proti potujčevanju triglavskih gora.
Obiskali so spomenik padlim planincem, s fotoaparatom ovekovečili Severno triglavsko steno, Stenar, Škrlatico... Seveda so se zaustavili tudi pri Peričniku, enemu najveličastnejših slapov v Sloveniji.
Udeleženci zatrjujejo da je za toliko planinske lepote en dan vsekakor prekratek. Morali so se vrniti v mestni vrvež Ljubljane. Kljub tem so se dogovorili (če bo le mogoče), planinski izlet ponovijo tudi prihodnje leto.
