JUBILEJNO - DESETO KLOBASARJENJE

Leto je naokoli in spet so se zbrali ročni kolesarji, ki so se 22. junija 2024 zbrali na jubilejnem 10. srečanju ročnih kolesarjev Zveze paraplegikov Slovenije. Dogodek je potekal v soorganizaciji Zveze paraplegikov Slovenije, Društva paraplegikov Jugozahodne Štajerske in Društva paraplegikov Koroške. Na poti, dolgi dobrih 60 kilometrov, je aktivno sodelovalo 45 članov Zveze paraplegikov Slovenije, ob njih pa še vsaj 30 članov spremljevalnega osebja, da je vse teklo, kot je moralo. Točno tako je bilo! In med njimi so bili seveda tudi parakolesarji našega društva
Ob 9.30 so se zbrali v Velenju v Kampu Jezero, kjer jih je pozdravil Peter Dermol, župan Mestne občine Velenja. Iz Velenja so pot nadaljevali proti Slovenj Gradcu. Pot proti Koroški jih je vodila po Štrekni, ki je kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Ime kolesarske poti izhaja iz dejstva, da je kolesarska pot speljana po opuščeni železnici oz. t. i. »štreki«. Gre za eno infrastrukturno najbolje urejenih tovrstnih kolesarskih poti v Sloveniji s slikovito panoramo Pohorja in Uršlje gore ter doživetjem ob vožnji skozi sotesko Huda luknja. V to so se tudi sami prepričali in bili navdušeni!
„Na pobudo Duška Supiča, ki je tudi svetnik v svetu MO Velenje, so prišli ročni kolesarji v naše mesto. Da bi se tu popeljali po novo oblikovani kolesarski poti Štrekni. Pobudo smo podprli, tokrat pa sem izredno počaščen, ker ste prišli v Velenje, kjer imamo kaj pokazati. Vsi ti kolesarji pa vsem nam sporočajo, da se sami premalo zavedamo, s kakimi izzivi in težavami se lahko soočamo, pozornost pa namenjamo manj pomembnih stvarem,“ je ob sprejemu povedal Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje. V Slovenj Gradec so prispeli ob 12. uri, kjer jih je pozdravil dr. Peter Pungartnik, podžupan Mestne občine Slovenj Gradec. Izrazil je veliko navdušenje nad vsemi zbranimi, hkrati pa je vesel, ker so jih obiskali. Za tem je sledila pot do sedeža Društva paraplegikov Koroške, kjer smo se okrepčali.
„Namen klobasarjenja je že od vsega začetka, da ob druženju skupaj poganjamo kolesa. Pred 11 leti je bil namen, da se skupaj kolesari, povezuje, sodeluje, da spoznavamo naravo. Sprva je bilo veliko ročnih kolesarjev, kasneje so se priključili tudi naši člani, ki so priklopljeni na električna pomagala.  Vesel sem, ker smo ta dogodek zadržali. Bila so leta, ko nas je bilo manj. Letos pa smo se zbrali v rekordnem številu, 45 članov nas je kolesarilo. Prihodnje leto nas čaka pot od Mojstrane pa vse do Italije. Ko sem sprejemal prijave za letošnje klobasarjenje, sem videl veliko imen članov, o katerih prej nisem slišal. Na ta dogodek pridejo tudi tisti, ki sicer niso tako športno aktivni. Na Zvezi paraplegikov Slovenije je sicer že vrsto let aktivno ročno kolesarstvo. Kar nekaj parakolesarjev pa je iz te rekreacije nadgradilo svoje udejstvovanje in lahko smo ponosni tudi na dva naša člana, ki sta nas zastopala na paralimpijskih igrah: leta 2016 Primož Jeralič in leta 2021 Anej Doplihar,“ je povedal Gregor Gračner, referent za šport na Zvezi paraplegikov Slovenije.
„Štrekna je zelo dobra proga. Vidi se, da je kvalitetno narejena in speljana po nekdanji železniški progi. Na poti ni bilo prevroče, prej hladno. Tisti, ki so bili brez baterij, pa so se morali na klancih kar potruditi. Od Mislinje do Slovenj Gradca pa je ravninski del. Vesel sem, ker smo tudi mi povezali Šaleško dolino in Koroško," je še dodal Gračner.  „Prvič sem na klobasarjenju. Res sem navdušen in vesel. Uspelo nam je. Ponosen sem na vse, ki so prišli na klobasarjenje. Sam sem navdušen nad Štrekno, ki je tako dobro povezala Šaleško dolino in Koroško. Zato vabim vse, da si pridejo ogledat in preizkusit eno najlepših poti na tem delu Slovenije,“ pa je povedal Duško Supič, debitant na klobasarjenju.
Začetnik in pobudnik t.i. „klobasarjenja“ je bil Primož Jeralič, takratni vodja ročnih kolesarjev, ki je želel združiti ročne kolesarje s prijetnim poganjanjem pedal. Idejo in vodenje parakolesarjev je Primož predal Anki Vesel, ki je potem organizirala prvo klobasarjenje. „Želel sem publiko pritegniti z razigranim naslovom, ker kolesarjenja bi se vsak ustrašil. Zato je nastalo Klobasarjenje,“ pojasni Jeralič, nekdanji paralimpijec, danes pa aktivni parakolesar.