V soboto, 7. septembra smo izvedli naše tradicionalno jesensko srečanje
Poletje nam je s svojimi visokimi temperaturami pomahalo v slovo in čas je bil za ponovno srečanje naših članov na jesenskem srečanju. Na tokratno srečanje smo se odpravili v občino Borovnica, kjer smo uživali v pestrem kulturnem programu, hrani, pijači in druženju. Začeli smo točno opoldne, ko smo se zbrali v prostorih PGD Borovnica in se nato odpravili na ogled in predstavitev Borovniškega viadukta ter njegovega ostanka.
S svojimi 561 m dolžine in 38 m višine je bil Borovniški viadukt največji objekt na progi Dunaj – Trst in v času gradnje, med letoma 1850 in 1856 največji dvotirni železniški viadukt v Evropi. Že pred drugo svetovno vojno je bil viadukt v slabem stanju. Voda, ki je desetletja pronicala v viadukt, je razrahljala opeke, hrastovi piloti, na katerih je slonel pa so začeli trohneti, zato se je ves objekt pričel počasi posedati, kar je povzročilo izgubo stabilnosti. Vlaki so zato morali pri vožnji čezenj voziti z zmanjšano hitrostjo pet km/h. Takoj na začetku vojne, aprila 1941 je umikajoča se jugoslovanska vojska del mostu razstrelila, a so na manjkajočem delu viadukta italijanski okupatorji postavili železen premostitveni most. Po kapitulaciji Italije je postal viadukt za nacistično Nemčijo izrednega pomena zaradi oskrbe njenih vojaških sil v severni Italiji, s tem pa tudi strateško pomembna tarča bombardiranja zahodnih zaveznikov. Po zadnjem močnem letalskem zavezniškem bombardiranju leta 1944 deloma zrušenega viadukta niso več obnovili, železniška proga pa je bila leta 1947 preusmerjena na obronke borovniške doline. Po vojni so ostanke viadukta postopoma porušili in del materiala odpeljali za utrjevanje bregov Save ob izlivu v Donavo ter za gradnjo hiš. Od nekdaj mogočnega viadukta je tako ostal je le 20. steber, ki ima od leta 1992 status kulturnega spomenika.
Po ogledu Borovniškega viadukta smo se odpravili nazaj v PGD Borovnica, kjer smo pričeli s kulturnim in zabavnim programom. Predsednica Mirjam Kanalec je zaželela dobrodošlico vsem in se najprej zahvalila našemu članu, domačinu, za pomoč pri organizaciji. Žal se je župan Občine Borovnica Peter Črnilogar opravičil, čeprav je sprva potrdil svojo udeležbo na našem srečanju. Za uvod so nas s svojim nastopom razveselile Žurerke. Na novo ustanovljena plesna skupina borovniških gospe je poskočno zaplesala, nato pa je sledilo nekaj viž, ki jih je zaigral ansambel Strastni muzikantje. Mikrofon smo predali Andreju Klemencu, predstavniku občinske uprave občine Borovnica, ki nam je povedal nekaj zanimivosti o občini v kateri smo se nahajali. Že je bil čas za jedačo in pijačo, zato smo si ob druženju nabrali energijo in novih moči za nadaljevanje našega srečanja. Sledila je namreč igra Bingo v kateri so udeleženci nestrpno upali, da bo bila izžrebana ravno njihova številka in da bodo z dobitno kombinacijo osvojili glavni dobitek ali pa dodatne nagrade. Glavni dobitek, izkupiček od prodanih listkov, je osvojil Boris. Sledil je še nastop recitatorske skupine Ona&one. Naše članice Marjana, Alenka in Darinka so predstavile poezijo Ivana Minattija. Predsednica se je zahvalila Ireni in Nini za opravljeno delo, saj sta oziroma bosta zaključili z zaposlitvijo na našem društvu. Predstavila pa je Petro, ki bo oktobra prevzela Irenino delo.
Naše druženje se je počasi bližalo koncu, zato smo se posvetili še zabavi ob igrah Trowling in pikado, v poznih popoldanskih urah pa smo se dobre volje poslovili ter obljubili, da se zopet kmalu srečamo.
PGD Borovnica se zahvaljujemo za topel sprejem, našemu članu Romanu Jesenšku pa za pomoč pri organizaciji srečanja. Hvala tudi Radu z ekipo, ki nas sedaj že kar nekaj let razveseljuje z dobrotami z žara. Brez pomoči novomeškega in celjskega društva pri prevozih tudi tokrat srečanja ne bi mogli izpeljati.
