Slovesna Skupščine Zveze
Skupščino je vodila predsednica Mirjam Kanalec (tudi predsednica našega društva) in se v pozdravnem nagovoru ter predstavitvi dnevnega reda spomnila tistih, ki so v teh letih soustvarjali našo organizacijo. Posebej je pozdravila tudi prisotne štiri ustanovne člane.
Delegate in predsednike vseh devetih pokrajinskih društev je nagovoril predsednik Zveze Dane Kastelic in omenil napredek, ki ga je prinesel demokratičen odnos. Omenil je strukturo Zveze z devetimi pokrajinskimi društvi, ki je v vrhu prepoznavnosti med invalidskimi organizacijami, pripomnil pa je še, da je današnji dan uvod v 50 letnico ustanovitve organiziranosti slovenskih paraplegikov in tetraplegikov. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so soustvarjali organizacijo in čestital za naš praznik.
Pridružil se mu je ustanovni član takratne Sekcije paraplegikov in tetraplegikov Tine Gorenc in s predstavitvijo dogodkov skoraj šest desetletij dolgega življenja s paraplegijo, prikazal zelo zelo veliko razliko takratnega in sedanjega življenja paraplegikov in tetraplegikov. Pripomnil je, da je bilo v tistih časih sramotno biti invalid in se zaradi tega invalidi v javnosti tudi niso pojavljali. In prav paraplegiki in tetraplegiki smo z ustanovitvijo organizacije začeli spreminjati ta tabu. Za naše nove člane je ta razlika skoraj nedoumljiva. Dodamo naj, da je v času Tinetove poškodbe voziček tehtal skoraj 40 kg, inkontinenčnega materiala pa sploh ni bilo.
V nadaljevanju seje so delegati po razpravi potrdili in sprejeli akte brez katerih Zveza ne more delovati: Pravilnik o izdajanju glasila Paraplegik, Pravilnik o računovodstvu, Pravilnik o priznanjih in Pravilnik o delovnih razmerjih Zveze paraplegikov Slovenije. V zadnji točki so delegati postavili vrsto vprašanj in odgovore dobili s prve roke.
Okrogla miza
Tema tokratne okrogle mize je bila »Mobilnost za vse,« vodila jo je strokovna delavka Zveze Špela Šušteršič, sooblikovali pa: višji svetovalec Vojmir Drašler iz Ministrstva za Infrastrukturo, Jože Hribar iz Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), Franci Zajc iz AMZS in uporabnik Janez Hudej iz Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske.
Mobilnost je izrednega pomena za gibalno ovirane invalide in prilagojeno osebno vozilo je prvo sredstvo s katerim si lahko zagotovijo večjo mobilnost. Pri tem veliko vrednoto predstavlja sofinanciranje prilagoditve vozila, ki ga upravičencem od leta 2014 določa Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila. Toda pri tem največ težav in nejevolje našim članom povzroča dolgotrajni postopek in čakanje od vložitve vloge za sofinanciranje do izdaje vrednotnice in konkretne prilagoditve vozila. To lahko traja kar nekaj mesecev kar pomeni, da so v tem času taki vozniki nemobilni in odvisni od drugih rešitev. In to ni v skladu z namenom in cilji Zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Ta birokratski zaplet bi mogoče lahko rešil s spremembo Pravilnika o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila.
Janez Hudej je predstavil svoj nerazumljiv in zapleten birokratski postopek homologacije, ki je trajal celih osem mesecev ter zahteval veliko stroškov in prevoženih kilometrov. Franci Zajc je predstavil postopek homologacije pri AMZS, Jože Hribar iz AVP njihov nadzor, vsi skupaj pa so iskali rešitve za čim krajši postopek. Postopki se podaljšajo tudi zaradi zakonsko določenih rokov reševanja . Najenostavnejše pa bi bilo, če bi gibalno oviran invalid lahko kupil že njemu prilagojeno vozilo. Zato je bila okrogla miza namenjena konstruktivni izmenjavi mnenj, pričakovanj in predlogov na kateri so uporabniki podali vrsto enostavnih rešitev, ki bi skrajšali postopek predelave in homologacije. Predloge okrogle mize bomo posredovali ustreznim institucijam.
Novinarska konferenca
Na novinarski konferenci je moderator Primož Tiringar - direktor Toyota Slovenija ob sodelovanju z direktorjem Brend7 (BDF. ročice) Dominikom Grbcem in predsednikom Zveze Danetom Kastelicem povedal, da so se pri Toyoti kot partnerji zavezali, da bodo voznikom invalidom prvi omogočili testiranje njihovih vozil z vgrajeno BDF. ročico za ročno upravljanje. S preizkusom vozila pred nakupom imamo torej tudi invalidi enake možnosti in pravice kot drugi kupci. Predstavnike medijev je seznanil s povzetki in zaključki okrogle mize na temo Mobilnost za vse in dodal, da se je za vgradnjo ročice odločilo pet Toyotinih trgovcev, ki bodo invalidnim voznikom ponudili tudi nadomestno vozilo. Prva avto šola s prilagojenim Toyotinim vozilom bo bodočim invalidnim voznikom na voljo pri AMZS, ki je tudi pooblaščena za vgradnjo teh ročic. Udeleženci novinarske konference so si lahko ogledali tudi video, ki prikazuje pomembnost mobilnosti gibalno oviranih voznikov. Predsednik Zveze je predstavnikom medijev predstavil vožnjo s prilagojenim vozilom in dodal, da smo paraplegiki in lažje gibalno ovirani tetraplegiki varni vozniki.
Prikaz elementov varne vožnje
Na poligonu AMZS centra je pod nadzorom inštruktorja Braneta Legana sledil prikaz elementov varne vožnje. Skoraj 60 naših voznikov je z inštruktorjem svoje sposobnosti na poligonu lahko preizkusilo s svojimi vozili, nekateri pa so preizkusili tudi Toyotino hibridno vozilo Auris z vgrajeno BDF. ročico. Preizkusili so vožnjo na mokri podlagi, zanašanje vozila in vožnjo v ovinku. Lahko rečemo, da so dobili kar nekaj novih izkušenj.
Hkrati so potekale predstavitve hibridnih vozil Toyota z BDF. ročico, predstavitve invalidskih organizacij ter predstavitev izdelkov in pripomočkov za invalide.

























