Željko Vertelj je ob tem povedal: »Sem eden izmed slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Težko je sprejeti, da je veliko tega, kar nam je bilo v življenju nadvse pomembno, minilo. Nekaj se je končalo, nekaj je odšlo. Ne moremo se vrniti nazaj in zgraditi novega začetka, lahko pa gradimo lepšo prihodnost. Zato imamo še vedno sanje, tudi ko se vse podre in je treba iti naprej. Saj takrat so sanje še bolj pomembne in tudi vedno je še čas. In ko se zgodi, je tudi pravi čas. Zato bodimo otroci, verjemimo! Kajti če res verjameš, se zgodi. In to je to. Resnica vseh resnic, vredna suhega zlata; bistvo vseh učenj, nekdanjih in novodobnih: verjeti.
Željko Vertelj in Benjamin ŽnidaršičTe naše sanje so tako postale slikanje. Mogoče si jih sami nikoli niti ne bi upali izbrati, saj je bilo toliko bolj važnega za postoriti in nikoli ne bi bil pravi čas. Mogoče pa so sanje izbrale nas, da jih uresničimo. Ja, zame bo prej to, saj vem, da sem preveč okoren, da bi si upal in znal sam sprejeti tako pomembno odločitev. Tako je slikarstvo postalo nov način mojega življenja, hkrati pa tudi moj poklic, še več - izpolnitev in poslanstvo. Zame je to način izražanja, saj sem z besedami bolj zadržan. V slikah bi rad prikazal svetlobo, srečo, upanje. Rad bi pokazal, da verjamem v dobro, da mi je uspelo zgoraj napisano. Rad bi, da barve plešejo, da žarijo - kot človek, ki mu je dobro.«
Lep kulturni dogodek so ob spremljavi kitare s petjem in recitali popestrili in obogatili domačih interpreti.
Željo Vertelj se ob mentorjih - Rassu Causevigu in Jožetu Potokarju izpopolnjuje v Likovni sekciji Zveze paraplegikov Slovenije, od leta 1998 pa je tudi član elitnega Mednarodnega združenja slikarjev (VDMFK), ki slikajo usti ali nogami.
