Pobudo je v letu 1992 dal London, do sedaj pa se mu je po vsem svetu pridružilo že 22 mest.
Slovenija od leta 2010 sodeluje kot država. Poslanstvo svetovne mreže je; približati dobro arhitekturo širšim množicam in uveljavitev visokih standardov v praksi.
Projekt OHS s sodelavci vodijo arhitektki Ana Struna Bregar in Lenka Kavčič ter Kristina Dešman, organizator Afront pa želi predstaviti kakovostne, sodobne, inovativne arhitekture in prostorske ureditve. Tokrat je po vsej Sloveniji na voljo voden ogled več kot sto različnih tipov objektov.
V okviru projekta so 3. oktobra v Galeriji Kresija v Ljubljani odprli tematsko razstavo na temo IGNORANCA = TEMA = OVIRA. Razstava želi opozoriti, da prostor dojemamo z vsemi čutili in ga le tako lahko bolje razumemo. Zato so na razstavi predstavljene tipne karte mestnih predelov, taktilne makete prostorov in proizvodov industrijskega oblikovanja, 3D odtisi poslikane keramike, slikanice v znakovnem jeziku in galerijo vonjav. Torej funkcionalno in kakovostno oblikovan ter vsem dostopen prostor. In tako je načrtovanje in oblikovanje prostora vse bolj pomembno. Samo tako bi vsem ljudem, ne glede na spol, starost in zmožnosti, omogočili enakopravno bivanje. Razstavljena dela in pomen razstave je predstavil Karel Pollak - podpredsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir MOL, otvoritev pa popestrila violončelista Milan in Izak Hudnik.
Ob festivalu OHS so pred otvoritvijo razstave pripravili tudi okroglo mizo. Oblikovala jo je tema »Kakovostno oblikovan in dostopen prostor je temeljna pravica nas vseh.« Vodila jo je Špela Kožar.
Je javni grajeni prostor dostopen vsem ljudem?
Smo v grajenem prostoru enakopravni?
Je kakovostna in vključujoča arhitektura res luksuz?
Ta vprašanja so pojasnjevali predstavniki stroke, ki so predstavili svoja videnja pri preprečevanju in odstranjevanju arhitekturnih ovir ter predstavniki invalidskih organizacij, katerih člani se z njimi vsakodnevno srečujejo. Matjaž Planinc – arhitekt pri Zvezi paraplegikov Slovenije, je med drugim povedal: »Univerzalna funkcionalnost javnega grajenega okolja bi lahko bila pri nas na bistveno višjem nivoju, če bi pomembni udeleženci pri gradnji objektov ravnali bolj odgovorno. Tu so mišljeni investitorji, projektanti in upravne enote.
Investitorji javnih objektov so odgovorni, da so s programom vsebine in nadzorom nastajanja in dokončanja projekta zagotovljene enakovredne možnosti za vse uporabnike.
Projektanti morajo ob doslednem upoštevanju vseh določil predpisov in standardov ravnati etično tudi v delu kreacij avtorske svobode ter oblikovati detajle javnega prostora tako, da bodo uporabni za vse.
Upravne enote izdajajo uporabna dovoljenja za objekte v javni rabi tudi na osnovi zakonskega določila, da morajo biti objekti zgrajeni brez grajenih in komunikacijskih ovir. V praksi je takšno določilo le redko realizirano, ker so komunikacijske ovire še vedno zelo izrazite.
Pri nas se proces odpravljanja arhitekturnih ovir prepogosto posplošuje tudi na novejše objekte, ki so z napakami in ovirami predani v uporabo. Prilagajanje starejših objektov mora biti intenzivno in afirmirano, kot družbena odgovornost lastnikov javnih objektov.«
