TUDI MUČENIKI SMO PRAZNOVALI

Približno 40 se nas je zbralo - toliko kot po krščanskem izročilu. Nekateri so se pripeljali s svojimi vozili, druge pa sta s kombijema pripeljala naš voznik Andrej in pa Milan iz Združenja multipla skleroze, ki nam je tokrat pomagalo s prevozom. Seveda so naše dame na društvu poskrbele tudi za eno od tradicionalnih nagrad – suho klobaso, na enemu od mučenikov pa smo na glavi videli tudi trnovo krono. Ob dobri hrani in pijači smo družno in prav po mučeniško »trpeli.« Vmes smo si izmenjali tudi bogate in bolj ali manj koristne izkušnje iz življenja paraplegika, oziroma tetraplegika. In tako vse do prijetnega presenečenja …
Praznik 40 mučenikov izhaja iz časa vladavine cesarja Licinija (308-324), ki je od spora s cesarjem Konstantinom I. Velikim v krščanstvu videl sovražnika, za kristjane pa je odločil, da jih je potrebno spreobrniti ali pa odstraniti. Vojakom je na svojem območju ukazal, naj se krščanstvu odrečejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Ukazu se je leta 320 junaško uprlo štirideset vojakov elitne legije. Odvzeli so jim oblačila in jih 9. marca, v najhujši zimi, odpeljali do tamkajšnjega zamrznjenega ribnika ter jih vrgli vanj.
Kljub vsemu naj bi Licinij vojakom tik pred smrtjo ponudil še zadnjo priložnost in jim ob ribnik namestil kopel s toplo vodo, ki je bila namenjena spreobrnjencem. Premislil si je le eden od vojakov, ki je iz ledeno mrzlega ribnika skočil v kopel, vendar naj bi ga zaradi nenadne spremembe temperature zadela kap in je umrl. Eden od stražarjev naj bi odvrgel svoja oblačila in se pridružil mučenikom v ribniku, tako da je število mučenikov vseeno ostalo 40. Naslednjega dne je prišel sodnik, ki je ukazal mučenikom polomiti roke in noge ter jih sežgati na grmadi, njihov pepel pa raztresti. Čeprav se je mučeništvo dogajalo 9. marca, se dan mučenikov obhaja 10. marca na dan njihovega sežiga.