Željko Vertelj se je po prometni nesreči leta 1993, ko je postal tetraplegik, poskusil v slikanju. Najprej z risbo, vendar mu ni šlo najbolje, saj v prstih ni bilo ne prijema ne pravega občutka. Zato se je pridružil slikarjem Likovne sekcije pri Zvezi paraplegikov Slovenije in kaj hitro spoznal, da ni pomembno s čim držiš čopič, temveč kaj znaš.
Vertelj je slikar, ki čuti slovensko tradicijo in jo nadaljuje, dopolnjuje ter vedute in krajine podaja v malo blagem in zabrisanem tonu. Njegova poteza čopiča je premišljena, mogoče malo plaha, pa vendar dovolj odločna, da v tem času, odkar slika, nastajajo kvalitetna dela. Je slikar, ki mu oblikovanje globinskih razsežnosti prostora v določenem izbranem slikarskem motivu pomeni poseben izziv. Nekatera njegova krajinska dela preraščajo okvir realističnega slikarstva in sodijo v meje slikarjeve optične zaznave krajine, ko svetloba neprestano spreminja njene oblike in v katere se gore, vode, nebo in obzorje povezujejo v enotno barvno prizorišče.
Željko Vertelj je od leta 1998 član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo usti ali nogami, svoje znanje pa nadgrajuje na likovnih delavnicah in kolonijah, ki jih vodita slikarja Rasso Causevig in Jože Potokar - Cvrčo.
Razstavo je odprla predsednica Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine Mirjam Kanalec, kulturni dogodek pa so obogatili in popestrili - recitatorke skupine Ona-one – Marjana Lavrin, Alenka Tratnjek in Mirjam Kanalec iz našega društva, recitatorki Majda Birsa in Vanda Žvanut ter kitarist Toni Rot. Razstava bo odprta do 21. februarja 2020.
