Metropola - kraj - vrt
Slovenski arhitekt Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872, umrl pa 7. januarja 1957 v Ljubljani. Močno si je prizadeval, da bi z lastnim umetniškim ustvarjanjem dal slovenski in evropski arhitekturi izrazito prepoznavnost. Zaradi njegovega kakovostnega in raznolikega dela na Dunaju, Pragi, Ljubljani, Sloveniji ter na področju nekdanje Jugoslavije in zaradi vpliva na bodoče generacije arhitektov, je po mnenju večine ocenjevalcev največji slovenski arhitekt. Ukvarjal se je tudi z oblikovanjem sakralnega posodja in knjig.
Razstava osvetljuje Plečnikov arhitekturni opus ter razkriva inovativne ideje in tehnike, ki jih je uporabljal pri svojem raznovrstnem ustvarjanju Ob 150. obletnici njegovega rojstva so razstavo v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in Muzejem za arhitekturo, pripravili v Mestnem muzeju v Ljubljani. Na razstavi smo si ogledali
izdelane in tudi še neizdelane projekte, zapise, intimne skice, načrte, risbe, makete in kipce. Nekateri med njimi še niso bili predstavljeni širši javnosti.
Jože Plečnik je z vpisom na seznam svetovne kulturne dediščine Unesco doživel globalno prepoznavnost. Postal je ikona.
Avtorica razstave Nika Grabar iz Fakulteta za arhitekturo je zapisala: »Plečnikove arhitekture si ne moremo predstavljati brez dreves, tekstur, materialov, pogledov, stebrov, tudi brez Grčije, Rima ali Egipta ne. A Plečnik se je, kot vsak arhitekt, bolj ukvarjal s prihodnostjo kot s preteklostjo. Da je lahko (do)mislil svoja dela, si je moral zamišljati, kakšen svet bodo soustvarjala, kakšni dogodki se bodo odvijali med njihovimi zidovi. Ne nazadnje je pri arhitekturi misel na prihodnost, poleg njene materialnosti, ena ključnih sestavin, da lahko govorimo o njenem simbolnem prostoru.«
Po pestri razstavi nas je vodila dobra poznavalka Plečnikovega ustvarjanja Polona Pečan.
