V etnografskem muzeju smo si ljubitelju likovne umetnosti 20. februarja 2025 ogledali zelo zanimivo in bogato razstavo Maksima Gasparija.
Razstava Ustvarjene podobe naroda je razdeljena na štiri tematske prostore – belo-modrega, rdečega, zlatega in srebrnega. V njih so predstavljeni umetnikovi življenjski mejniki, dialog med muzejskimi predmeti in njegovimi risbami, slike z motiviko mitoloških korenin naroda in simbolov slovenstva. Sledijo leto, letni časi in prazniki, čebelarski motivi, ples in glasba ter motivi z obrobja družbe. Razstavno pripoved zaokrožajo predmeti vizualne množične kulture z Gasparijevo motiviko in bogastvo razglednic, ki jih je ustvaril.
Na ogled je preko 120 slik iz javnih in zasebnih zbirk, risbe, razglednice ter predmeti z motiviko šeg in navad, pripadnostnih kostumov, dedka Mraza, čebelarstva ter drugih motivov, ki jih je slikar Maksim Gaspari (1883 – 1980) črpal iz etnografske dediščine.
Po besedah avtorice in kustosinje razstave dr. Bojane Rogelj Škafar je celoten Gasparijev opus med 20. in 80. leti 20. stoletja sooblikoval množični likovni okus Slovencev. Pripomogel je k določitvi sestavin za oblikovanje narodove istovetnosti ter vplival na njihovo rabo in utrjevanje notranje in zunanje razpoznavnosti. S tem je pomembno vplival na področje vzgoje in izobraževanja, propagande in odnosov z javnostmi.
Rdeča nit Gasparijevega likovnega izraza je ustvarjanje podob načina življenja slovenskega naroda, ki ga je študijsko raziskoval in premišljeno umetniško dopolnjeval. Umetnikova izbira motivov je povezana tudi z njegovim delom, saj je bil Gaspari kot restavrator in risar 20 let zaposlen v Etnografskem muzeju. To mu je omogočalo neposredni stik z muzejskimi etnografskimi zbirkami. V muzeju pridobljena znanja je v različnih zvrsteh svoje likovne ustvarjalnosti uporabljal za interpretacijo etnografske dediščine.
Maksim Gaspari je imel pomembno vlogo pri vzpostavljanju likovne podobe mitoloških likov, ki so postali sestavine slovenske narodne simbolike. Izstopajo Lepa Vida, Mlada Breda, Kralj Matjaž, Zlatorog, Blejsko jezero in nagelj, zlasti pa Slovenska Marija kot narodova univerzalna zavetnica, ki je pogosto odeta v pripadnostni kostum.
Gaspari je veliko časa posvetil bogastvu razglednic. Leta 1904 je klub založil in izdal 36.000 razglednic, med njimi tudi serijo Slovensko dekle Maksima Gasparija. Po drugi svetovni vojni je postal motivni svet Maksima Gasparija sestavni del trženja v množični kulturi. Ustvaril pa je tudi likovne podobe iz Rusije uvoženega dedka Mraza.
Maksim Gaspari je izjemno priljubljen in cenjen umetnik še danes, njegova dela so še vedno iskana.
Zahvaljujemo se vodički etnologinji Sonji Kogej za lepo in izčrpno predstavitev ter vodenje po bogati razstavi.
