Angela je invalidka, na invalidski voziček vezana že od svojega 10. meseca življenja. Nikoli ni hodila, vendar je kljub svoji invalidnosti ohranila dobro voljo in optimizem. V svojih 90-tih letih življenja je preživela marsikaj. Veliko slabega, pa tudi dobrega. Pravi, da je bilo najtežje obdobje njenega življenja v času vojne in nekaj let po njej, najraje pa se spominja šolskih let. Sošolci so jo medse lepo sprejeli, ne glede na njeno invalidnost. V tistih časih so bili invalidi v družbi zapostavljeni, zato se v javnosti niso veliko pojavljali.
Danes Angela živi z bratom. Zase še vedno skrbi sama, v gospodinjstvu pa ji pomaga sestra. Še vedno je čila, bistrega uma, zgovorna, rada se »poheca« in poklepeta.
Obiska naših predstavnikov je bila zelo vesela, oni pa tudi, saj redkokdaj naletijo na osebo pri tako visoki starosti, s tako vedrim duhom in tako dobrim izgledom. Sicer pa njen izgled kaže več kot desetletje manj kot njen EMŠO.
