Ob tem pa seveda ni dovolj, da bi si zgolj invalidi prizadevali in prilagajali obstoječemu okolju. Potrebno je tudi sodelovanje z občinami in strokovnimi službami, ki lahko pomagajo pri odpravljanju težav in stisk naših članov. Zato je potrebno občasno medsebojno usklajevanje in dogovarjanje, mimo reševanja konkretnega problema. Prav to je bil tudi namen medobčinskega srečanja naših članov z župani in strokovnimi službami občin Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Logatec, Log-Dragomer in Vrhnika. Vabilu so se odzvali župani ali podžupani petih občin, ter predstavniki CSD in ZZZS vabljenih enot.
Delovno srečanje, ki je potekalo v ponedeljek, 18. maja na Vrhniki, smo pričeli tako, da smo navzočim predstavili delovanje društva. Predsednik Gregor Gračner je prikazal široko paleto programov in dejavnosti, ki jih v društvu izvajamo v korist svojih članov. Dotaknil se je tudi občutljive teme odzivnosti na razpise in financiranja programov po posameznih občinah. Nato pa je podpredsednica društva Mirjam Kanalec poleg finančnih programov predstavila še vrsto dejavnosti brez katerih društvo ne more uspešno delovati. Saj jih poznamo: prevozi, osebna asistenca, šport... Razumljivo in pravilno je, da gibalno ovirani pristojne opozorimo na ovire, ki otežujejo naše vključevanje v družbo. Zato je arhitekt na Zvezi, Matjaž Planinc kot že mnogokrat doslej poudaril potrebo po skrbnem izvajanju zakonodaje o grajenem okolju. V pogovoru smo se lahko nato prepričali, da stvari kljub zapisanemu v zakonodajo, v resnici pogosto niso takšne, kot bi lahko bile, saj so lahko nekatere rešitve včasih celo življenjsko nevarne. Prav zato je treba, da smo invalidi pozorni na praktično izvajanje tega dela zakonodaje. Rafko Jurjevčič, društveni socialni referent je podaril, da je pri ljudeh, ki potrebujejo medicinsko rehabilitacijo, medicinsko tehnične pripomočke, obnovitveno rehabilitacijo ali zdravljene potrebno nujno upoštevati tudi njihovo vključevanje v socialno okolje, v kulturne in socialne aktivnosti. V ta namen je treba spodbuditi večje sodelovanje med različnimi ustanovami s področja zdravstva, sociale, kulture, šolstva, športa ter drugih sfer javnega in zasebnega življenja. Le tako lahko namreč pride do izraza celostna socialno medicinska rehabilitacija, ki bo več kot le rehabilitacija okvarjenih delov telesa, pri kateri smo invalidi največkrat prikrajšani za socialni del svojega življenja. Špela Šušteršič, socialna in strokovna delavka na Zvezi paraplegikov pa je ob tej priložnosti opozorila na nekatere hude nepravilnosti, ki pomenijo celo kršenje osnovnih človekovih pravic in ki se dogajajo predvsem nekaterim našim domskih oskrbovancem. Kljub kopici odprtih vprašanj smo vsi prisotni izrazili sodelovanje pri iskanju ustreznih rešitev. Ob tem je večina županov pokazala veselje nad našo pripravljenostjo za sodelovanji tudi pri realizaciji evropskega projekta z naslovom Invalidom prijazno mestno. Po več kot dve urnem konstruktivnem pogovoru in iskanju poti do še uspešnejšega sodelovanja, smo domov odhajali zadovoljni ter s potrjenim spoznanjem, da si v občinah, kljub omejenim možnostim in vsestranskim krizam, prizadevajo razumeti naše utemeljene potrebe. Takšno srečanje nas, uporabnike storitev bogati, občini in strokovnim službam s katerimi se srečujemo v domačem okolju pa dodaja novo dodano vrednost. Po nekajletnem premoru je bilo to prvo takšno srečanje, vendar pa že načrtujemo da se jeseni sestanemo z našimi člani in predstavniki občin na drugem območju.
