Evropski akt o dostopnosti je velik napredek za 80 milijonov Evropejcev in velika zaveza za članice unije, da invalide dokončno sprejmejo v središče družbe. Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je ob tem pripomnil, da bi bilo odgovorno in modro, če bi vlada val navdušenja javnosti, izkoristila tudi za to, da prestavi invalide z obrobja v središče naše skupne pozornosti in naporov.
Evropski parlament je plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu prvič v svoji zgodovini sprejel dokument, ki določa standarde dostopnosti izdelkov in storitev za invalide. Teh je danes v Evropi več kot 80 milijonov, že do leta 2020 pa naj bi se njihovo število povečalo na kar 120 milijonov. Za sprejem Evropskega akta o dostopnosti je glasovalo 613 poslancev, med njimi tudi slovenski poslanec dr. Igor Šoltes, ki si je tudi v vlogi poročevalca v senci v pristojnem odboru Evropskega parlamenta zelo prizadeval, da bi dobil ta dokument zeleno luč še pred iztekom mandata.
Kot je povedal na nedavnem posvetu o aktu o dostopnosti, ki ga je Slovenija na njegovo pobudo organizirala kot prva od vseh držav članic unije in na katerem je skupaj z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije predstavil vse ključne vsebinske poudarke tega dokumenta, gre v tem primeru za krovni dokument, ki bo na ravni Unije določal načine, na katere morajo biti storitve in izdelki dostopni tudi invalidom. Ta akt pokriva vse od transportnih sredstev, do IT opreme, plačilnih terminalov, bralnikov e-knjig, turističnih storitev, zelo širok nabor storitev in izdelkov, ki bodo invalidom omogočili samostojnejše življenje in delo, družbo kot tako pa zavezali k bolj vključujočemu delovanju.
V dolgotrajni razpravi o tem, kako visoko naj akt o dostopnosti postavi pravila, ki bodo invalide bolj pravično vključevala v družbo, se je pokazalo, da odločevalci pri tem vprašanju še zdaleč niso enotni. Evropska komisija se je zavzemala za paket zelo blagih rešitev, tudi večina držav članic je zavzela stališče, da si želijo čim manj obveznosti na tem področju, a parlament je to odločno zavrnil. Dr. Šoltes ob tem pojasnjuje: »Tu smo imeli pomembno vlogo tisti parlamentarci, ki smo si sprejetje akta o dostopnosti postavili na vrh seznam svojih prednostnih nalog v mandatu, ki se izteka. Uspelo nam je prepričati kolege iz drugih poslanskih skupin, da gre pri aktu o dostopnosti za tako pomemben dokument, ki zajema tako veliko število ljudi, da se preprosto ne moremo iti samo navidezno strpne drže, pač pa moramo – tudi zaradi držav, v katerih so invalidi v izrazito neenakopravnem položaju – do vprašanja vključenosti invalidov, njihovega položaja v družbi, njihovih možnosti za osebnostni in karieri razvoj, delovati bolj odločno.«
Triletno obdobje, v katerem morajo z aktom o dostopnosti svojo zakonodajo uskladiti države članice, velja po Šoltesovem mnenju dobro izkoristiti in začeti z delom takoj. Zato bo skupaj s predsednikom Nacionalnega sveta za invalide Slovenije Borutom Severjem na vlado naslovil poziv za oblikovanje delovne skupine, ki bo usklajevala ta zahteven proces.
Tudi Slovenija ima zdaj priložnost, da pokaže, kako dobro razume pojem vključujoče družbe. Akt resda ni idealno zastavljen, a to ne pomeni, da Slovenija ne more iti korak dlje in vsaj v našem prostoru narediti več za invalide, starejše. Direktiva ponuja priložnost, da na tem področju postanemo zgled ostali Evropi in pokažemo, da dostojanstvo, pravice in blaginjo vseh delov družbe postavljamo visoko na seznam naših vrednot.
