Med njimi sta bila tudi športni referent našega društva Robert Žerovnik in vodja šahovske lige Jasmin Sabljakovič. Ocenili so rezultate dela v pretekli sezoni in sprejeli smernice za tekmovalno sezono 2018-2019.
Predsednik Zveze Dane Kastelic je v uvodnem nagovoru omenil pomen in vlogo športa pri paraplegikih in tetraplegikih ter dodal, da so za odlične športne dosežke naših športnikov zaslužna tudi društva. Pripomnil je še, da je šport sestavni del našega življenja in da tisti naši člani, ki se ukvarjajo s športom, to življenje tudi kvalitetnejše živijo.
Vodja športa pri Zvezi in vodje posamičnih panog so poročali o tekmovanjih in športnih dosežkih v pretekli sezoni, s poročili o društvenih športnih aktivnostih, pa so se jim pridružili tudi predstavniki društev. Iz poročil je razvidno, da so društva na športnem področju dobro delovala in da so dosegla zelo dobre rezultate. Nekatera tudi na mednarodni ravni. Vodja športa pri Zvezi Gregor Gračner je ob tem poudaril, da je cilj - športno dejavnost obdržati vsaj na tem nivoju. Seveda je imel v mislih predvsem denarna sredstva, ki krojijo tudi šport in njegov napredek.
Najzahtevnejše je bilo usklajevanje obsežnega tekmovalnega urnika. Povemo naj, da športnice in športniki naših pokrajinskih društev tekmujejo v šestih ligah – atletiki, košarki, kegljanju, streljanju, športnem ribolovu in šahu. Vsaka liga ima po tri ali štiri kroge. Tu so še: mednarodna tekmovanja, svetovna in državna prvenstva, ki jih organizira Zveza za šport invalidov Slovenije, mednarodna košarkarska NLB Wheel liga ter različna društvena tekmovanja. Vse to je bilo treba uskladiti, da se tekmovanja ne bi prekrivala in določiti katero društvo bo pripravilo in izvedlo določeno tekmovanje.
Po uskladitvi in sprejetju urnika so se dogovorili, da bo naše največje - 50. jubilejno atletsko tekmovanje v spomin prof. Bojana Hrovatina potekalo 7. septembra 2019 v Ljubljani. Ob tem je Jože Globokar, ki je Bojana tudi osebno poznal, predstavil njegovo pionirsko delo in temelje na katerih sloni šport invalidov Slovenije.
Ob koncu posveta pa je beseda tekla še o vključevanju športnikov paraplegikov in tetraplegikov v športne programe ZŠIS-POK. Do sedaj se še ni zgodilo, da se naši športniki iz najodmevnejšega tekmovanja – paraolimpijskih iger (1972) ne bi vrnili brez medalje. Zdaj se pa že postavlja vprašanje – kako bo v prihodnje. Kaj bo z našim vrhunskim športom in kako bomo na največjih tekmovanjih dostojno zastopali našo Slovenijo? So samo še strelci naša svetla luč? Udeleženci delovnega sestanka so še veliko govorili o športu in s predlogi iskali kar najboljše rešitve.
