Po pozdravu predsednika društva Gregorja Gračnerja in predsednice Turističnega društva Mengeš Zorke Požar nas je vodička prof. Nika Mušič odpeljala na Trdinov trg in nam predstavila pomembnega krajana - pisatelja Janeza Trdino (1830 - 1905). Po osnovni šoli v domačem kraju je Janez Trdina obiskoval ljubljansko gimnazijo in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje.
Kot profesor je služboval v Varaždinu in na Reki, kjer je bil leta 1867 kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori. Kasneje je živel v Bršljinu pri Novem mestu. Po svojih popotovanjih Dolenjske in Bele krajine je beležil spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju in navadah. Vse to je opisal v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Pisal je zelo lep, ljudski jezik, v rodni kraj pa se ni več vrnil.
Nasproti spomenika je lepo obnovljena njegova rojstna hiša v kateri je trgovina Melodija. Tu je res kaj videti! Na policah se bleščijo diatonične, klavirske in ustne harmonike, klaviature, kitare, klarineti, citre, prečne in kljunaste flavte, bobni, činele …Pravijo, da se inštrument začne izdelovati že v gozdu s pravo izbiro lesa, ki ga je treba pravilno razžagati, sušiti … Pomembna je tudi prava izbira in pravi način obdelave, lepljenje, urarska natančna montaža spojev in sklopov, pa prava izbira glasilk. Zelo pomembna je uglasitev inštrumenta z občutkom za zvok in posluh. Vse to je potrebno, da lahko rečemo izdelku inštrument. Tovarna glasbil Melodija je bila ustanovljena leta 1946, od leta 1995 pa uspešno tradicijo izdelovanja inštrumentov nadaljuje Melodija Glasbila d.o.o. Izdelujejo le harmonike, vsa druga glasbila pa uvažajo.
Za tem smo v večnamenski dvorani župnišča prisluhnili Francu Blejcu – vodji pritrkovalcev, ki nam je povedal vse o petih zvonovih cerkve sv. Mihaela in mogočnem zvoniku, ki ločeno stoji zraven cerkve. Nato pa nam je s svojimi pomočniki na miniaturah, ki triinpetdesetkrat lažji od originalnih zvonov, predstavil pritrkavanje. Res je bilo lepo poslušati različne melodije, ki jih mojstrsko obvladajo.
Najstarejši in najdragocenejši umetnostni spomenik v Mengšu je župnijska cerkev sv. Mihaela. Posebno zanimiv je njen gotski prezbiterij iz 15. stoletja. Od starejše romanske cerkve se ni ohranilo skoraj nič, nekaj je prekrila gotika, pozneje pa barok. Zelo zanimive in dobro ohranjene pa so znamenite freske slikarja in freskarja Janeza Ljubljanskega iz leta 1460, podkorje s prelepo krstilnico in spovednico pa sta delo arhitekta Jožeta Plečnika. Ustavili smo se tudi pred spomenikom najboljšega slovenskega in tudi zunaj naših meja znanega baročnega slikarja Franca Jelovška. Njegove poslikave v cerkvi so ob požar žal, pogorele.
Obiskali smo še čebelarja Pavriča, izvedeli vse o marljivih čebelicah, nato pa se vrnili na šolsko ploščad, kjer so nas že čakale dobrote na žaru in osvežilni napitki.
V veselem razpoloženju nam je dobrodošlico zaželel podžupan Občine Mengeš Bogo Ropotar, nato pa smo prijetno druženje ob poskočnih vižah harmonikarja Franca Viedreja, pikadu in podiranju kegljev, nadaljevali do večernih ur.
