Tokrat se je naša kar precej številna ekipa 7. aprila zbrala pred OŠ Polhov Gradec kjer so nas že čakali učenci iz vseh devetih razredov in njihovi učitelji. Ob predstavitvah v različnih delavnicah so nato slišali in videli kaj vse delamo na društvu. Predstavili smo jim socialne programe, kulturo, šport in interesne dejavnosti. Seveda smo jih ves čas in povsod opozarjali na vzroke nesreč, ki so nas pripeljale na invalidski voziček. Vse z namenom, da bi se jim v čim večji meri lahko izognili. V sproščenem pogovoru smo tudi odgovarjali na njihova zanimiva vprašanja.
V prvi delavnici sta Mirjam in Rok s projekcijo slik predstavila vso dejavnost in aktivnosti društva. Predstavila sta tudi poškodbe in obolenja hrbtenjače, njihove vzroke in hude posledice, ki jih le-te pustijo. Druga delavnica je učencem in njihovim mentorjem predstavila interesne dejavnosti. Alenka in Marija sta praktično prikazali izdelovanje ročnih izdelkov, v njih pa so se učenci tud sami preskusili in si izdelali svoj spominek. Slikar Silvo je predstavljal kulturno dejavnost in pokazal kako nastajajo umetnine, če slikar čopič namesto z rokami, drži z usti. Vzbudil je veliko zanimanja in občudovanja. Veliko zanimanja je vzbudila tudi plesna skupina na vozičkih, ki jo vodi Petra. Na športnem področju so učence z invalidskim športom in s športnimi dosežki naših športnikov seznanili, Grega, Bojan, Slavko in Damjan. Kakšne preglavice nam delajo najrazličnejše arhitekturne ovire je pokazal Nino, praktično pa so se z njimi soočili fantje devetega razreda in učitelji, ki so morali naše člane z vozički vred nositi po stopnicah. Poseben »zalogaj« je predstavljal naš slikar, saj samo njegov voziček tehta več ko 150 kg. Kar malce smo bili razočarani, ker je obnovljena šola polna arhitekturnih ovir. Kot, da načrtovalci ne bi poznali pravilnika o gradnji objektov javnega značaja. Toda ob izredni prijaznosti, lepem sprejemu in odličnem sodelovanju prav vseh, smo pozabili na te nevšečnosti. Veseli, smo, da so predvsem učenci dobili nove izkušnje in se seznanili z življenjem in delom paraplegikov in tetraplegikov.
Šolo nam je predstavila ravnateljica Albina Jerman Slabe in nam povedala, da je v dvaindvajsetih oddelkih 378 učencev, za njihovo znanje pa skrbi 39 učiteljic in učiteljev, Učitelj Marko Vojvoda in naša podpredsednica Mirjam Kanalec pa imata vse zasluge, da smo se sploh predstavili na OŠ Polhov Gradec. Dodamo naj, da so bili na predstavitvi tudi učenci podružnične šole Črni Vrh, prof. Manja Žugman – Širnik pa je po predstavitvi pripomnila: »Vsekakor v Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine opravljate nadvse čudovito poslanstvo, saj je potrebno človeka že v najzgodnejših letih osveščati tako o nevarnostih, ki nam pretijo v življenjskem vsakdanu, kakor tudi o načinu vašega življenja in delovanja. Naši učenci so s svojim ravnanjem prav tako ob tej priložnosti dokazali ustrezno raven zrelosti, z zvedavimi očmi in zamišljenim obrazom pa so nam posredovali mnenje, da je potrebno po poti, ki se ji reče življenje, hoditi varno in previdno, vsekakor pa je lepo ohranjati tudi medsebojno pomoč in podporo; kar dokazujemo tudi z našim sloganom Z ROKO V ROKI.«.
Menimo, da smo tudi na tokratnem srečanju dosegli svojevrsten uspeh, kajti tako učenci, mentorji, kot mi smo s skupno predstavitvijo več kot zadovoljni, če bomo pa koga pred morebitnimi različnimi posledicami nesreč z našimi opozorili obvarovali, smo pa že dosegli velik namen.
NAŠO PREDSTAVITEV SO NEKATERI UČENCI TAKOLE OCENILI
Anja Kavčič, 6.b:
Najbolj všeč mi je bila vožnja z vozičkom, saj sem tako dejansko spoznala, kako se invalid na vozičku počuti in kako težko je z vozilom upravljati.
Simon Trobec, 6.b:
Najbolj me je pritegnil namizni tenis, saj je bila igra hitra, napeta in zanimiva.
Jure Kavčič, 7.b:
Cel dan mi je bil všeč, ker smo ga preživeli z vami, ki ste zelo vztrajni in nikoli ne obupate.
Barbara Slovša, 7.b:
Bilo je zelo lepo. Mislim, da smo se vsi nekaj naučili; predvsem pa, da moramo paziti nase, saj nesreča nikoli ne počiva.
Jošt Sušnik, 7.b:
Dodal bi, da drži pregovor, ki pravi: Kjer je volja, tam je pot.
