SREČANJE V OBČINI IVANČNA GORICA

Sprejela nas je vodička Rebeka in popeljala skozi zgodovino tega edinega še delujočega cistercijanskega samostan na Slovenskem in hkrati enega največjih kulturnih, sakralnih in arhitekturnih spomenikov pri nas. Njegovi začetki segajo v leto 1136, ko ga je ustanovil oglejski patriarh Peregrin. Samostan je kmalu postal versko, cerkveno, kulturno in gospodarsko središče Kranjske. Skozi stoletja je spreminjal svojo podobo, doživljal reforme in bil leta 1784 razpuščen. Toda po 114 letih so se beli menihi vrnili v Stično in v cistercijanskem duhu Ora et labora (Moli in delaj) nadaljevali svojo večstoletno pot. Iz tistih časov je danes ohranjeno najstarejše jedro samostana, ki ga sestavljata križni hodnik in redovna cerkev. Tudi cerkev, ki je posvečena Žalostni materi božji je doživljala prenove. V 12. stoletju je bila sezidana v romanskem stilu, v 17. stoletju pa so zelo spremenili njeno podobo in jo prezidali v baročni stil.
Osrednji prostor stiškega samostana sestavlja križni hodnik. Sestavljen je iz štirih hodnikov, ki v kvadratu obdajajo križni vrt. Večje spremembe je doživel okrog leta 1230, ko je dobil gotske oboke in še danes velja za enega najlepših gotskih križnih hodnikov na Slovenskem. Svoj pečat je v obdobju srednjega veka na križnem hodniku ob številnih poslikavah pustil tudi priznani gotski slikar Janez Ljubljanski.
V celotnem prvem nadstropju so muzejske in galerijske zbirke Slovenskega verskega muzeja, ki ima svoj sedež v stiškem samostanu. Razstavljenih je ogromno predmetov, veliko pa jih izhaja iz zapuščine dolenjskega zbiratelja starin in umetnin Leopolda Kozlevčarja. Celotno zgodovino samostana pa smo si ogledali tudi na zanimivem video posnetku. Stiškega samostana in vseh njegovih zgodovinskih znamenitosti si ni mogoče ogledati v tako kratkem času. Potrebovali bi veliko več časa.
Zapustili smo Stično in se odpravili proti Temenici na turistično kmetijo Fajdiga, kjer je z razvedrilnim in kulturnim programom potekalo osrednje dogajanje našega srečanja.
Ob prihodu je dobrodošlico vsem zaželel predsednik društva Gregor Gračner, pridružil pa se mu je tudi podžupan Občine Ivančna gorica Tomaž Smole. Na kratko nam je predstavil uspešno dejavnost občine in pripomnil, da se trudijo za čimprejšnjo pridobitev listine Občina po meri invalidov. Videli smo, da podžupan zelo dobro pozna naše razmere.
Milan in Bine (igralec in trener curling ekipe) sta spekla odlične dobrote na žaru, osebne asistentke pa so poskrbele, da so kar najhitreje prišle na mize. Vmes sta nas s poskočnimi vižami razveseljevala mlada, vendar že odlična harmonikarja Andraž in Luka, v nadaljevanju pa sta za veselo razpoloženje skrbela Slavko in Marino
Organizacija tako velikega srečanja zahteva veliko priprav. Še posebej zaradi naših specifičnih potreb, ko je treba pomisliti prav na vse. In tudi tokrat je Mojca s sodelavci poskrbela, da so bili vsi zadovoljni. Zahvala velja vsem, še posebej pa sorodnim organizacijam, ki so nam s kombi vozili pomagali pri prevozu.