V deželi Bloškega smučarja, ki ga v letu 1689 omenja že Valvazor, namreč še nismo bili. Zbrali smo se ob biseru Bloške planote – Bloškem jezeru ob naselju Volčje. Ogledali smo si lepote, ki jih je ustvarila narava, z velikim okusom pa dopolnil domačin Janez Hiti. Okrog umetnega jezera, ki ga napaja ponikalnica Bloščica, je na brežinah postavil različne unikatne lesene skulpture, ki jih iz avtohtonega lesa rezlja in dolbe v dolgih zimskih večerih. Vsako leto jih je več, ta »likovna« podoba pa se nadaljuje vse do glampinga Park Idila, kjer gosta čakajo leseni šotori in hiške. Medved, ki čepi na štoru in lovi ribe, pa je že postal zaščitni znak. Vse okrog jezera je v stilu lesa in medvedov, zato tudi okrepčevalnico podpirajo štirje ogromni medvedi. Otročad pa še posebej privlačijo igrala, ki jih je Janez izdelal iz trpežnega masivnega lesa. Vse o jezeru nam je povedal Matej Pakiž iz TIC Nova vas. Še bi se zadržali ob vseh teh lepotah, pa nas je ploha pregnala v Novo vas v dvorano Bloškega smučarja kjer je Matej nadaljeval svojo predstavitev. Tokrat o zibelki slovenskega smučanja. Ogledali smo si tudi zanimiv VIDEO, ki prikazuje življenje na Bloški planoti v zimskem času in bloškega smučarja od rojstva do smrti.
Osrednja točka našega, tokrat resnično jesenskega druženja, je bil Gasilni dom kamor smo se zatekli pred dežjem. Dobro počutje in prijetno druženje je vsem zaželela predsednica društva Mirjam Kanalec, dobrodošlico pa župan Jože Doles. Na kratko je predstavil pomembne dejavnosti občine, nato pa je naše srečanje s spletom šaljivih in že skoraj pozabljenih plesov popestrila Folklorna skupina Bloke. Kako so izdelovali smuči in vse o smučariji v tistih davnih časih pa je povedal Obloški Tonček (Franc Škrabec). Med drugim je dejal, da so bile smuči dolge meter in pol, široke pa do dvajset centimetrov. Izdelovali so jih predvsem iz že ukrivljenega bukovega ali jesenovega lesa, sestavni del opreme bloškega smučarja pa je bila zlasti v hribovskih predelih tudi do dva metra dolga lesena palica. Kot opora mu je služila pri vijuganju po strmini.
Na srečanju so se člani lahko popeljali tudi z ATV motorji na adrenalinskih vožnjah po gozdnih in travniških poteh.
Za dobrote na žaru smo poskrbeli sami, postregle pa so jih osebne asistentke. Naš voznik asistent Marino Popovič nas zapušča in nas je ob tej priložnosti »počastil« z pladnji slaščic.
Že nekaj let pa ob jesenskem srečanju pripravimo tudi meddruštveno tekmovanje v ribolovu. Tokrat je 12 ribičev iz DP Podravja, DP Istre in Krasa, DP Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter našega društva, že v jutranjih urah lovili na Bloškem jezeru. Toda ribam vabe niso dišale. No, velika ribiška sreča pa se je le nasmehnila našemu Petru Kralju, ki je po dobri uri »utrujanja« na suho potegnil kar 9,375 kg težkega krapa luskinarja. Še ena riba je prijela na vabo prav tako našega ribiča Viktorja Rodeta. To je bila 13,8 dkg težka rdečeperka, drugi ribiči so ostali praznih. Po fotografiranju in tehtanju sta riba in ribica spet zaplavala v jezeru. Ob razglasitvi rezultatov, je ribičema medalje in praktične nagrade podelil župan Jože Doles, mi pa smo ob druženju in dobri glasbi, ki jo je neumorno vrtil DJ Slavko Krajnc, tudi zaplesali. Z medicinsko tehničnimi pripomočki pa se je z vzorci predstavil tudi RTS Medical.
