Sledil je voden ogled Muzeja jaslic, ki se razprostira v treh sklopih v desetih prostorih nekdanjega samostanskega hleva, kjer so še vidne jasli. To je nekakšna simbolika, saj se je tudi Jezus rodil v hlevu.
V muzeju imajo okrog 400 eksponatov iz vsega sveta razen iz Avstralije. Zanimive so predvsem figurice živali, ki so jih pasli pastirci. V evropskih jaslicah srečamo ovce, oslička volička …, v jaslicah južne Amerike lame, v afriških kamele, v havajskih želve, eskimskih tjulne… Vse te živali imajo v sestavi jaslic enako vlogo.
S predstavitvijo vodičke Urše Klobučar smo se srečali z zgodovino jasličarstva, spoznali pomen posameznih jasličnih figur in prizorov in si ogledali različne načine, materiale in orodja za izdelavo jaslic. Najpristnejši so spomini slovenskega naroda na božične praznike, ko so jaslice postavljali v Bogkovem kotu domače hiše. V muzeju so predstavljeni številni slovenski ustvarjalci jaslic in jasličarji iz drugih evropskih in tudi bolj oddaljenih dežel. Skozi tuje dežele obiskovalce vodi svetloba zvezde, ki je Svete tri kralje pripeljala v Betlehem. Razstavo zaključi reprodukcija freske iz Greccia, prvih jaslic sv. Frančiška Asiškega, osvetljene skozi opečno čipko, ki prepušča svetlobo in ustvarja igro svetlobe in sence.
Za tem smo le nekaj kilometrov stran v Begunjah obiskali Avsenikovo domačijo in se ob zvokih odličnega harmonikarja Matjaža Slivnika malo okrepčali. Bogat in zanimiv Muzej Avsenik je žal, v prvem nadstropju in si ga nismo mogli ogledati. Povemo pa naj, da prvi začetki Avsenikove glasbe segajo v leto 1953, ko je Slavko Avsenik ustanovil svoj trio, ki je kmalu prerasel v Kvintet bratov Avsenik. S tem sta z bratom Vilkom postavila temelje povsem novi, izvirni obliki narodne glasbe, ki je do tedaj še ni bilo. Jedro skupine sta predstavljala Slavko, ki je pisal glasbo in Vilko, ki je za ansambel pripravljal priredbe.
Ansambel so v teh letih spremljali številni glasbeniki, pevke in pevci. Spomnimo naj se samo legende Franca Korena, trobentača in pevca Franca Koširja, Danice Filipič, Eme Prodnik, Jožice Svete, Joži Kališnik, Alfija Nipiča in drugih. V muzeju so prve Avsenikove plošče, številne še ne objavljene fotografije iz zakulisja snemanj in fotografije družine Avsenik in seveda vseh 31 zlatih, dve platinasti in ena diamantna plošča ter državna odlikovanja in odlikovanja iz tujine. Posebno mesto pa ima skladba »Na Golici,« najprepoznavnejša polka ter največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu, ki ima kar 600 priredb. Razstavljeni so tudi glasbeni instrumenti, ki so bili v lasti članov ansambla: dve harmoniki Slavka Avsenika, dve trobenti Franca Koširja, klarineta Vilka Ovsenika in Albina Rudana ter orglice Lea Ponikvarja.
Doživeli smo lep dan z novimi doživetji in novimi spoznanji.
