Sredi dneva smo se 13. junija 2020 zbrali pred znamenitim rudnikom Sitarjevec, ki leži na obrobju hriba med Litijo in Šmartnem pri Litiji. Ste vedeli, da je Litija eno najstarejših rudarskih mest v Sloveniji in da je rudnik Sitarjevec sodil med večja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so kopali svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi cinkove, bakrove, železove in baritne rude. V rudniku pa so našli tudi več kot 60 vrst mineralov. Tu so rudarili že Kelti in Rimljani, pisni viri pa rudnik omenjajo v 16. stoletju. Rudarji so delali v izjemno težkih pogojih, zato je bila tudi njihova življenjska doba kratka.
Rudnik Sitarjevec so leta 1965 zaprli, vhod pa zaminirali. Ponovno so ga začeli raziskovati v letu 2002 in v njem odkrili edinstvene limonitne kapnike, ki v letu dni zrastejo tudi do pet centimetrov. To je bila za mesto Litija in širši prostor velika naravna znamenitost, zato so se v letu 2017 odločili, da del rudnika uredijo za turistične doživljajske oglede. Hrib Sitarjevec je na gosto prepreden z 42 kilometri opuščenih rudniških rovov, mi pa smo si opremljeni z zaščitnimi čeladami v 100 metrov dolgem in tudi z invalidskimi vozički dostopnem izvoznem rovu ogledali del rudniškega bogastva: kip sv. Barbare (zaščitnice rudarjev), razstavne eksponate kamnin, rudarski voziček (hunt), nekaj rudarskega orodja, rekonstruirano progo, pano z reprodukcijo paleookolja iz posavskih gub, eksponate barvanih tkanin z vodo iz rudnika, razstavo nakita iz hematita, plesen, ki se nabira na lesu, si ogledali kratek film ter zaradi različnih rud in mineralov videli izjemno barvitost rudnika. Netopirji živijo v nižjih temnejših rovih. Rudnik smo si ogledali v treh skupinah, vodili pa so nas: Barbara Hauptman, Tanja Mahkovič in Tomaž Povšin.
Na poti v Vintarjevec smo se ustavili še v Šmartnem pri Litiji in si ogledali njihovo znamenito in mogočno cerkev Sv. Martina. Sedanjo cerkev so v neogotskem slogu zgradili v letih od 1899 do 1901 in jo postavili na istem mestu kot leta 1522 zgrajeno in polovico manjšo cerkev. Načrte sta pripravila arhitekta Jeblinger iz Linza in Adolf Wagner iz Gradca, za gradnjo pa so porabili 1.050.000 kosov opeke, izdelane iz domače gline na obrobju Cerkovnika, kjer je tudi stala opekarna z veliko pečjo.
Cerkev je dolga 46 m, notranjost do stropa meri dobrih 16 m. Zvonika pa sta do vrha križev visoka 60 metrov. Najstarejši del cerkve so nagrobni spomeniki krajevnim veljakom 16. stoletja, vzidani v stene prostora pod »ženskim,« levim zvonikom.
Kamnit glavni oltar, oba stranska oltarja v čast sv. Antonu in Brezmadežni Devici Mariji, prižnico in krstilnik je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toman. Lepoto notranjosti cerkve krasijo poslikave slikarja Antona Jebačina in slikarja Kastnerja z Dunaja. Znamenitosti cerkve nam je predstavil Peter Avbelj iz JZ Bogenšperk.
Po ogledu res zanimivega rudnika in cerkve smo se bogatejši z novimi spoznanji odpeljali v Vintarjevec, ki pa že leži v Občini Šmartno pri Litiji. Vas ima gasilni dom, na vzpetinici cerkev, nekaj hiš in lep piknik prostor, kjer je v lepi neokrnjeni naravi potekalo naše osrednje srečanje.
Letošnje spomladansko druženje je zaznamovala slovesna predaja novega kombija uporabnikom. Predsednica društva Mirjam Kanalec je ob tej priložnosti predstavila dveletno humanitarno akcijo zbiranja sredstev in se zahvalila vsem, ki so v njej kakor koli sodelovali. Potnikom je zaželela varno in udobno vožnjo, nato pa sta trak prerezala vodja Aktiva žena Marjana Lavrin in ustanovni član organizacije slovenskih paraplegikov in tetraplegikov Jože Globokar, ki je pripomnil, da je izvajanje društvenih programov v veliki meri odvisno od prevozov s kombijem. Varno vožnjo so uporabnikom zaželeli še: podžupanja Občine Litija Lijana Lovše, podžupan Občine Kamnik Bogdan Pogačar, podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in gostitelj podžupan Občine Šmartno pri Litiji Janez Tomažič.
Naše veselo popoldne je najprej popestrila Folklorna skupina Javorje, ki ohranjanja plesno, pevsko in glasbeno ljudsko izročilo kraja, nato pa recitatorke našega društva Ona–one – Marjana Lavrin, Alenka Tratnjek in Ana Feržan. Prijetno pa nas je presenetil pevec Zoran Cilenšek, brat našega izredno aktivnega, žal že pokojnega člana Francija Cilenška. Zorana se spominjamo predvsem po debitantskem albumu »Slovenec sem,« ki je bil prava uspešnica, saj je pred 30 leti izšel v 25.000 izvodih. No, tokrat smo jo med drugimi slišali v živo.
Na naših druženjih že po tradiciji pripravimo dobrote na žaru. Tokrat je rokave zavihal in si nadel predpasnik Uroš Poglajen iz mesnice Mego Šmartno pri Litiji. Z napitki, kapljico rujnega pa postregle: Nina, Nives, Mojca, Jerneja, Ajda, Vita, Erik in Dani. Organizatorki Mojci Burger je priskočil na pomoč domačin Jože Berčon.
Veliko članov smo na srečanje pripeljali s kombiji, pri tem pa so sodelovale naše sorodne organizacije - DP jugozahodne Štajerske, DP Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Društvo distrofikov in Društvo multipla skleroze za kar se jim lepo zahvaljujemo. Seveda pa tudi voznikom: Cirilu, Milanu, Zoranu, Milanku, Matiji in Darku. Hvala pa tudi Marku Šuštarju, ki nam je brezplačno odstopil svoj piknik prostor.
Vsi skupaj smo si v prijetnem druženju, s prijatelji izmenjali izkušnje in preživeli res lep dan.