Zdravniški prispevki

POBRSKAJTE PO STRANI ZDRAVNIŠKIH PRISPEVKOV, KI SO JIH NAPISALI STROKOVNJAKI MEDICINSKE REHABILITACIJE. MED NJIMI BOSTE GOTOVO NAŠLI ZANIMIMIV IN KORISTEN NASVET, KI VAM BO POMAGAL PRI SANIRANJU VAŠIH ZDRAVSTVENIH TEŽAV.

.DRUGAČNOST - Dr. sc. Duška Meh - dr. med. je napisala zanimiv prispevek o ljudeh s posebnimi potrebami. V sestavku razglablja kako neinvalidni ljudje sprejemajo invalide in obratno. Piše tudi o sposobnostih invalidnih oseb in navaja njihova imena in njihove dosežke. V obširnem seznamu najdemo tudi naše člane.

DUŠEVNOST - MOST OD ŽIVLJENJA Z BOLEZNIJO DO ŽIVLJENJA OB BOLEZNI - Dr. Vesna Radonjič - Miholič, spec. klin .psih. Največje ljubezni do življenja nas pogosto lahko naučijo prav ljudje, ki so doživeli grožnjo bližajoče se smrti. Z njimi prepoznaš, da nas na življenje ne vežejo dosežki in materialne dobrine, ampak še neuresničene sanje, želje in načrti.k

ANESTEZIJA - Mojca Drnovšek Globokar, dr. med. specialistka anesteziologije in reanimacije predstavlja poučen prispevek o posebnostih anestezije pri tetraplegikih.

MOŽGANI IN HRBTENJAČA - Peter Stanovnik. Še pred pet tisoč leti so filozofi mislili, da je glavna funkcija in naloga možganov ohranjati svežino krvi. Zdaj vemo, da ni tako in da so možgani osrčje naših misli, imajo nadzor nad delovanjem celotnega živčnega sistema in so kot nekakšen prevajalec (tolmač) zunanjega okolja.

OKVARA HRBTENJAČE – ANATOMIJA - prim. asist. mag. Miro Mihelič. Velika večina živčnih celic leži v možganih, manj v hrbtenjači. Ena živčna celica se razteza od možganske skorje do organa, ki ga oživčuje (dolžina 2 metra!) ali do druge živčne celice v možganih, hrbtenjači ali ponekod ob organih.

RAZJEDE, PRELEŽANINE, DEKUBITUSI - višja medicinska sestra Vanja Vilar. Preležanina, razjeda ali dekubitus je zaradi pritiska kakršna koli poškodba tkiva, ki nastane zaradi pritiska, trenja in strižne sile. Razlikuje so po velikosti in globini.

GAZA NI PRIMERNA ZA OSKRBO RANE - Strokovnjaki s področja oskrbe rane trdijo, da spada tradicionalna gaza med materiale, ki že dolgo ne ustrezajo strokovnim zahtevam za oskrbo ran.

BOLEČINA V RAMI - prim. Tatjana Škorjanc dr. med. spec.fiziater. Bolečina v rami je ena od pogostih zapletov pri ljudeh z okvaro hrbtenjače in velikokrat vodi v poslabšanje funkcionalnega stanja posameznika.

PREBAVNE MOTNJE PRI SPINALNI POŠKODBI - prim. asist. mag. Miro Mihelič. Ko mine spinalni šok - stanje hude motnje v delovanju ali popolne odpovedi vseh organov pod mestom poškodbe, je pri prebavilih sprva največ težav s pravilnim delovanjem zgornjega dela prebavil (želodec) in krvavitvijo iz tega dela.

OSKRBA SEČNEGA MEHURJA - prim. asist. mag. Miro Mihelič. Zaradi zapletov na sečilih iztiskanje sečnega mehurja s pritiskom na spodnji del trebuha in napenjanje nista varna postopka, dokler tega ne potrdi urodinamska preiskava.

OBOLENJA SEČIL SO ZA NAS LAHKO USODNA - prim. asist. mag. Miro Mihelič. Izredno pomembno je, da po poškodbi hrbtenjače začnemo dovolj zgodaj skrbeti za sečila, posebno pozornost pa je treba posvetiti mehurju, da se zaradi zapore vode ne razširi preveč.

PARAPLEGIKI IN SPOLNOST - prim.asist.mag. Miro Mihelič. Desetletja je veljalo, da so bolniki z okvaro hrbtenjače trajno in povsem impotentni in sterilni. Sčasoma se je s spoznavanjem dogodkov v telesu po poškodbi in drugih boleznih hrbtenjače ugotovilo, da spolno življenje teh bolnikov ni tako in toliko okrnjeno.

SVETOVANJE PRI SPOLNIH MOTNJAH - prim. Tatjana Škorjanc, dr. med. Spolno svetovanje mora biti sestavni del rehabilitacije oseb z okvaro hrbtenjače. Ko paciente seznanimo z vso problematiko, namreč močno zmanjšamo strah in dvome v zvezi s spolno aktivnostjo po tej okvari.

PLODNOST PRI SPINALNI POŠKODBI - prim. asist. mag. Miro Mihelič. Raziskava je pokazala, da na gibljivost semenčic vplivata tudi popolnost in nivo poškodbe hrbtenjače. Tisti s poškodbo vratne hrbtenjače imajo več gibljivih semenčic kot tisti z nižjo poškodbo hrbtenjače.

ORTOPEDSKA MEDICINA CYRIAX - Pavla Obreza, višji fizioterapevt. Metoda cyriax je vrsta manualne medicine za zdravljenje gibalnega aparata (sklepi, sklepna ovojnica, ligamenti, mišice, kite, narastišča). Manualna medicina je strokovna veja medicine, ki preučuje anatomijo, fiziologijo in patofiziologijo gibalnega sistema.

CELJENJE DEKUBITUSOV Z ELEKTRIČNO STIMULACIJO - višja fizioterapevtka Helika Benko. Elektroterapija je kot metoda zdravljenja doživela razcvet v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Za pospeševanje celjenja ran je bilo uporabljenih veliko različnih vrst stimulacije.

ZDRAVLJENJE SPASTIČNOSTI - Prof. dr. Milan Gregorič, dr. med.. Rešitev je v vsajeni elektronski črpalki, ki je povezana s katetrom v hrbteničnem kanalu in samodejno vbrizgava izbrane odmerke zdravil. To ji omogočajo vgrajena elektronika, baterija ter droben računalnik

REHABILITACIJSKA NEGAvišja medicinska sestra Zdenka Dimnik. Nego bolnika razdelimo na nego v ožjem smislu, ki zajema skrb za osebno higieno pacienta in nego v širšem smislu, ki zajema vse ostale specifičnosti, značilne za paciente s paraplegijo in tetraplegijo.

STOJE NE BI SMELI ZANEMARJATI - Ines Gašparič višja fizioterapevtka. Številni strokovnjaki poudarjajo da stoja na paraplegike in tetraplegike pozitivno učinkuje, saj celodnevno sedenje na invalidskem vozičku in ohromelost telesa ob okvari hrbtenjače povzročata številne težave in nevšečnosti

ZDRAVA PREHRANA – TEORIJA IN PRAKSA - prim. Tatjana Erjavec, dr. med. Ne glede na vsa nova odkritja je osnovni skupni imenovalec zdrav življenjski slog, torej zdrava prehrana in gibanje. Nedvomno je znanje o tem, kaj je zdravo in kaj ne veliko, zelo težko pa ga je uresničiti v vsakdanjem življenju.

PREHRANJUJMO SE ZDRAVO - prim. Tatjana Erjavec, dr. med. Hrana je potreba in užitek, za milijone ljudi pa žal, samo želja. Na srečo živimo v takih razmerah, da se ukvarjamo predvsem s čezmernim ali neprimernim hranjenjem, manj pa s podhranjenostjo zaradi revščine.

SPODBUJANJE ZDRAVEGA SLOGA ŽIVLJENJA - dr. Herman Berčič. Tudi pri paraplegikih se zavzemamo za zdrav slog življenja, ki naj poleg drugega vključuje zadosti vsakodnevnega gibanja in redne športne rekreacije

Logotip Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine

Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je bilo ustanovljeno 5. decembra 1978 in združuje skoraj tretjino vseh slovenskih paraplegikov in tetraplegikov.
Namen in cilj društva je prostovoljno in neodvisno združevanje paraplegikov in tetraplegikov zaradi ugotavljanja in zadovoljevanja njihovih posebnih potreb ter zastopanja njihovih interesov.

Društvo paraplegikov
ljubljanske pokrajine
Dunajska cesta 188 - 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (01) 569-11-23
Telefaks: +386 (01) 569-11-24
GSM: 041 649-806 - 051 649-806

E-pošta: dlj.paraplegik@guest.arnes.si
Splet: www.drustvo-para-lj.si

Transakcijski račun:
03170-1003169118

Davčna številka:
SI 92039456

Twitter YouTube QR koda
mt_ignore Facebook