Bivanje in prilagajanje okolju

Program je namenjen neodvisnemu življenju gibalno oviranih oseb in ozaveščanju javnosti
o pomembnosti funkcionalno urejenega okolja.

Stopnice nam povzročajo največ težavStopniščni vzpenjalec - začasna rešitevCilj programa je: najti tehnične rešitve v grajenem okolju, ki bi paraplegikom in tetraplegikom omogočale bolj kvalitetno in normalno življenje ter samostojno vključevanje v družbene tokove.

Arhitekturne ali grajene ovire, ki so posledica nepremišljenega načrtovanja objektov v grajenem okolju, najbolj občutijo gibalno ovirane osebe. Program – »Prebivanje in prilagajanje okolju« vključuje ureditev bivalnega okolja posamezniku za nemoten dostop z invalidskim vozičkom in ureditev invalidom prijazne arhitekturne okolice,  javnih ustanov, parkirnih prostorov in javnih površin.

Ureditev bivalnega okolja: Vsakemu, ki se sooči z novonastalo gibalno oviranostjo, društvo nudi informacije o možnostih adaptacije njegovega bivalnega okolja. Pomembno vlogo pri informiranju in svetovanju ima arhitekt Zveze paraplegikov Slovenije, ki pripravi načrt za adaptacijo bivalnega okolja, s strokovnimi nasveti pa pomaga tudi pri reševanju manj zahtevnih ovir, npr. pri ureditvi dostopa do kopalne kadi (aqualift), namestitvi toaletnega stola, opornih ročajev ipd.

Trajna rešitev je klančinaDvižna ploščad je primerna za premagovanje stopnicV programu ima vidno vlogo mreža socialnih poverjenikov, ki člane obiskujejo na domovih in ugotavljajo njihove objektivne potrebe po prilagoditvi bivalnega okolja. Socialni poverjeniki o stanju posameznih primerov poročajo strokovni službi društva, ki primer posreduje arhitektu ZPS.

Pri odpravljanju arhitekturnih ovir društvo svojim članom nudi tudi finančno pomoč v okviru svojih zmožnosti, prav tako pa posreduje in prosi za pomoč lokalne oblasti, zlasti v primeru zamenjave stanovanj ter večjih gradbenih posegov v stanovanjskih objektih.

Ureditev objektov in površin v javni rabi: Društvo vseskozi spremlja spremembe v zakonodaji in njeno izvajanje na področju arhitekturne dostopnosti; zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 110/2002), Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Ur.l. RS, št. 97/2003) in mednarodni standard SIST ISO/TR 9527

Brez avtomobila smo nemočniPotrebujemo tudi parkirni prostorNujno je treba zagotoviti dostopnost do naslednjih skupin objektov:
- zdravstvenih ustanov – notranjost in okolica morata biti urejeni, tako da lahko vsi uporabniki funkcionirajo neodvisno;
- izobraževalnih ustanov – omogočati morajo neposredno prisotnost vsem učencem, dijakom in študentom v procesu izobraževanja;
- poslovni objekti – vsi uradi, kjer se državljani pojavljajo kot stranke, morajo biti dostopni vsem.

Najbolj pogosti posegi v grajeno okolje se delijo na:
- dostop do objekta (pločniki in parkirišča);
- vhod v objekt (klančine ali dvigala, ustrezna širina vhodnih vrat);
- notranja funkcionalnost (povezanost nadstropij z dvigalom, ustrezno opremljene sanitarije).

Zelo so pomembne prilagojene sanitarijePrimer slabe praksePoleg izdaje različnih publikacij, namenjenih ozaveščanju širše javnosti glede saniranja arhitekturnih ovir, društvo organizira tudi delovne sestanke s člani društva in predstavniki lokalnih skupnosti. Skupaj si prizadevamo najti čim bolj ustrezne rešitve za sanacijo javnih objektov in površin. Izkazalo se je, da so tovrstna srečanja zelo primeren način za reševanje težav z grajenimi ovirami, saj predstavniki lokalnih skupnosti dobijo od članov najbolj koristne predloge. Delovni sestanki so vedno organizirani v središčih, kjer živijo naši člani. S tem jim nudimo možnost, da spoznajo predstavnike svojih lokalnih skupnosti, hkrati pa lahko izrazijo svoje mnenje in predloge v zvezi z reševanjem širše problematike.
Društvo je v ta name že leta 2003 pripravilo obsežno publikacijo »Vodič po Ljubljani.« Seveda je v tem času saniranih veliko arhitekturnih ovir, lahko pa publikacija služi za primerjavo kaj vse se je v Ljubljani postorilo v dobrobit gibalno oviranim občanom.

Logotip Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine

Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je bilo ustanovljeno 5. decembra 1978 in združuje skoraj tretjino vseh slovenskih paraplegikov in tetraplegikov.
Namen in cilj društva je prostovoljno in neodvisno združevanje paraplegikov in tetraplegikov zaradi ugotavljanja in zadovoljevanja njihovih posebnih potreb ter zastopanja njihovih interesov.

Društvo paraplegikov
ljubljanske pokrajine
Dunajska cesta 188 - 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (01) 569-11-23
Telefaks: +386 (01) 569-11-24
GSM: 041 649-806 - 051 649-806

E-pošta: dlj.paraplegik@guest.arnes.si
Splet: www.drustvo-para-lj.si

Transakcijski račun:
03170-1003169118

Davčna številka:
SI 92039456

Twitter YouTube QR koda
mt_ignore Facebook