Jani Bevc se je s slikanjem ukvarjal kar nekaj časa. Naprej se je s tovrstno umetnostjo srečal na likovni delavnici, ki jo je pod vodstvom Milana Eriča Zveza paraplegikov Slovenije organizirala že leta 1981. Takrat je čopič še lahko držal z roko in je najraje upodabljal portrete. Z leti se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo zato je s slikanjem prekinil, v letu 2002 pa ponovno začel obiskovati slikarske delavnice, ki so jih vodili Mladen Stropnik, Jože Potokar in Rasso Causevig.Jani Bevc je v svojih delih v zabrisanih tonih pričaral pravo umetniško prelivanje barv, pa naj bo to v podobah tihožitja ali krajine. Njegove prosojno tople barve, ki se vežejo na čutenje človeka, se odražajo v vseh njegovih slikah. Ker se je s slikanjem že dolgo ukvarjal je v njegovem slikarstvu moč slediti raznim vzorom in vplivom. 
Sam je povedal, da se je ves čas učil, učil predvsem gledati. 
Tako je v njegovih slikah doživljanje narave pogosto pogojeno. Ne toliko s slikarjevim osebnim razpoloženjem, kot s slikarstvom določenih slovenskih umetnikov, ki jim je Jani Bevc s predanostjo sledil. Eden takšnih vzornikov je, glede vživljanja v notranjske motive s Cerkniškega jezera tamkajšnji domačin, priznani in priljubljeni slovenski slikar Lojze Perko. Lahko pa bi morda še koga prepoznali.
Žal, je njegovo ustvarjalno slikarsko pot usoda nepričakovano prekinila. Zapustil nas je na dan kulturnega praznika 8. februarja 2008.
Jani se je rodil 25. junija 1951 na Jesenicah, živel in ustvarjal pa v Ljubljani. Bil je študent mednarodnega združenja slikarjev (VDMFK), ki svoja likovna dela ustvarjajo tako, da čopič držijo z usti ali nogami. - ZGIBANKA.
