Na društvu smo staknili glave in se odločili, da si bomo za začetek v občini Vrhnika ogledali Grad Bistra s Tehničnim muzejem.
Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255 kot prva kartuzija na Kranjskem in je ena izmed štirih kartuzij na ozemlju Slovenije. Prva polovica 14. stoletja predstavlja višek delovanja samostana, ko se je kartuzija tudi močno širila in vlagala v delovanje samostanske knjižnice, kjer so ustvarjali številne prepise in izvorna dela. Kasneje se je pričelo počasno propadanje samostana. Današnjo grajsko podobo je posest dobila po mnogih prezidavah sredi 19. stoletja, leta 1945 pa je bila nacionalizirana. Od leta 1951 je v gradu, ki je tudi kulturni spomenik državnega pomena -Tehniški muzej Slovenije.
V izredno bogati stalni zbirki smo si pod strokovnim vodenjem Mete Ristič in Alojzija Kebra lahko ogledali številne muzejske predstavitve: gozdarsko, lesarsko, lovsko, ribiško, elektro, tekstilno, kmetijsko in prometno ter žitni mlin in kovačijo na vodni pogon, za tem rekonstruiran obrat furnirnice in žago venecijanko, zbirko motornih koles; mlinarstvo, kolarstvo, podkovsko kovaštvo, pekarstvo in tekstilije nekoč in danes.
Veliko zanimanja pa vzbuja zbirka Titovih limuzin. Na ogled je 15 avtomobilov, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito. Večinoma gre za zelo redke primerke prestižnih limuzin z visoko tehnično in zgodovinsko vrednostjo, ki so jih Titu poklonili eminentni državniki tistega časa. Med njimi so: Mercedes 540K iz leta 1939, Packard (1937), dva ZIS-a (1954), Horch 951A, Rolls Royce, (1952), ki ga je Titu podarila Slovenija in še vrsta drugih.
Zanimiva pa je tudi razstava z izbranimi predmeti, ki prikazuje zgodovino tiskane besede in tiskarske tehnike na Slovenskem. Eksponati, predvsem tiskarski stroji, naprave in orodja s konca 19. in iz 20. stoletja iz slovenskih tiskarn, odražajo, kako so od Gutenbergovega izuma tiska v 15. stoletju do konca 20. stoletja nastajali knjige, časopisi in druge tiskovine. Nekateri od razstavljenih strojev še delujejo. Na njih občasno potekajo demonstracije, ki jih izvajajo grafični mojstri.
Polni vtisov z ogleda res bogate muzejske zbirke smo se odpravili na Turistično kmetijo Šinkovc v občini Logatec, kjer smo pripravili osrednje srečanje s kulturno zabavnim programom. Po izdatnem okrepčilu, ki so ga pripravili trije naši žar mojstri Tomaži, različnih vsakovrstnih napitkih, ki so jih postregle sodelavke in spremljevalke, je dobrodošlico vsem udeležencem srečanja zaželela predsednica društva Mirjam Kanalec. Besede tokratne dobrodošlice so nekoliko drugače legle na dušo, saj so napovedovale verjeten konec težkih koronavirusnih časov in vrnitev v stare tirnice življenja, ki ga vsi tako zelo pogrešamo.
Na naših srečanjih pripravimo tudi razvedrilni program. Tokrat je za dobro razpoloženje poskrbela vsestranska: imitatorka, pevka, scenaristka in igralka Zlata Martinc. S svojimi nastopi nas je navduševala v različnih preoblekah, kot Helena, Lepa Brena, … Na matrice nam je zapela tudi nekaj svojih pesmi. Res je bila enkratna, ki je znala animirati celotno, že tako razpoloženo druščino. Organizacijske niti so bile tokrat v rokah Katje Vipotnik.
Pri društvu smo v vseh letih pripravili res veliko vsakoletnih spomladanskih in jesenskih srečanj. Toda še nobenega nismo tako težko pričakovali. Pri prevozih članov sta nam pomagali še Društvo distrofikov in Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske. Milanko, Boris in Ciril – hvala!
