SPOMLADANSKO SREČANJE V OBČINI KAMNIK

Spomladansko srečanje v občini KamnikFOTOGRAFIJE - Vsakoletno srečanje naših članov in sodelavci smo 8. junija 2019 pripravili v občini Kamnik. Tokrat so udeleženci pred osrednjim srečanjem imeli možnost izbire ogleda Arboretuma Volčji Potok ali pa se z gondolo povzpeti na Veliko planino.
Arboretum Volčji Potok se razteza kar na 88 hektarih, v njem pa je posajenih ogromno rastlin z vseh koncev sveta. Posebno pestrost v park vnašajo potoki in jezera, ki nudijo življenjski prostor vodnim rastlinam in živalim. Arboretum v vsakem letnem času ponuja svoje zanimivosti, v tem času pa so gotovo najbolj privlačne številne vrtnice vseh mogočih barv in oblik.

Na Veliki planiniV Arboretomu Volčji potokV rozariju je že več kot 1000 vrst teh dišečih lepotic, ki prav zdaj prehajajo v bujno cvetenje. Skupina, ki je obiskala arboretum, je imela premalo časa, da bi si ogledala vse lepote tega prečudovitega parka.
Velika planina - v Kamniško-Savinjskih Alpah se razprostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 m nad morjem. Je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem, kjer se pase okrog 300 glav živine. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Naša druga skupina se je z nihalko, ki letno na planino prepelje okoli 60.000 potnikov in je najdaljša nihalka v Evropi brez podpornih stebrov, povzpela do hotela Šimnovec. Z županom občine KamnikVse o Veliki planini nam je povedal vodič Gregor Prašnikar. »Planinci« so se naužili svežega gorskega zraka, nekaj časa uživali v prelepem razgledu in se vrnili v dolino do Piknik centra pri Jurju, kjer je potekalo skupno druženje z zabavnim programom.
Po pozdravnih besedah predsednice društva Mirjam Kanalec, nam je dobrodošlico v njihovih krajih zaželel župan Občine Kamnik Matej Slapar. Omenil je glavne znamenitosti občine in njihove pomembne izletniške točke ter zaželel, da bi se naše poti še prekrižale.
Predstavitev projekta SOPAPo dobrotah na žaru, ki sta nam jih pripravila žar mojstra Jože Berčon in vnuk naše Pavle Nik Bencek, postregle pa Saša, Manca, Barbi, Veronika, Sabina in Alena. V toplem in sončnem popoldnevu so prijali tudi osvežilni napitki, ki sta jih postregli tudi vnukinji našega člana Vita in Ajda. Brez pomoči voznikov Tomaža, Darka, Milanka in Matije, pa tudi ne bi prišli na Veliko planino. Skratka uživali smo v prelepem, že malce gorskem okolju, ki smo ga popestrili z vedno priljubljenim bingom. Glavni dobitek (izkupiček vseh prodanih lističev), je dobil Janez Klander, ki ga je namenil društvu pri nakupu novega kombija. Brez dobre glasbe ob takih srečanjih seveda ne gre. Za dober in najrazličnejši izbor glasbe, ki je zadovoljil vsak okus, je poskrbel DJ Slavko. Organizacijske niti so bile tudi tokrat (tako kot smo že vajeni) v rokah Mojce Burger
Članice in člane smo na družabnem srečanju seznanili s projektom SOPA in so lahko  pregledali literaturo in publikacije. Projekt SOPA se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020. Njegov osnovni namen je zmanjšati čezmerno pitje pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem preprečiti negativne posledice. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (80 %) in Republika Slovenija (20%). Dodamo naj, da v Sloveniji zaradi posledic alkohola vsako leto umre 650 oseb, torej približno dve osebi na dan, kar je nad evropskim povprečjem. Tvegano in škodljivo pitje alkohola je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, nezgode, poškodbe itd., ki ga je mogoče preprečiti. Zato je osnovna ideja pristopa SOPA, da bi imel vsak dovolj informacij o negativnih učinkih čezmernega pitja alkohola in da bi si vsak izmed nas postavil vprašanje o tem, kakšno je naše pivsko vedenje.
Tvegano in škodljivo pitje alkohola ima lahko za posameznika tako zdravstvene kot družbene posledice. Posameznik namreč s svojim tveganim ali škodljivim vedenjem neposredno in posredno negativno vpliva tako na druge ljudi okoli sebe, kot so člani družine, prijatelji, sodelavci, znanci ali celo tujci, kot tudi na svoje splošno zdravstveno stanje. Vlaganje v preprečevanje tveganega in škodljivega pitja alkohola vodi k boljšemu zdravju in blagostanju prebivalcev, saj to pomeni manj bolezni in smrti, tudi med mladimi in delovno aktivnimi prebivalci, manj prometnih in drugih nezgod, manj nasilja, manj nesrečnih družin, manj odsotnosti z dela, višjo delovno učinkovitost ter prihranek denarja za posameznika in državo.

Logo NIJZLogo SOPALogo ES

.

Logotip Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine

Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine je bilo ustanovljeno 5. decembra 1978 in združuje skoraj tretjino vseh slovenskih paraplegikov in tetraplegikov.
Namen in cilj društva je prostovoljno in neodvisno združevanje paraplegikov in tetraplegikov zaradi ugotavljanja in zadovoljevanja njihovih posebnih potreb ter zastopanja njihovih interesov.

Društvo paraplegikov
ljubljanske pokrajine
Dunajska cesta 188 - 1000 Ljubljana

Telefon: +386 (01) 569-11-23
Telefaks: +386 (01) 569-11-24
GSM: 041 649-806 - 051 649-806

E-pošta: dlj.paraplegik@guest.arnes.si
Splet: www.drustvo-para-lj.si

Transakcijski račun:
SI56 6100 0001 8731 144

Davčna številka:
SI 92039456

Twitter YouTube QR koda
mt_ignore Facebook